Krepitev delavskega lastništva

Po podatkih Evropske federacije za delničarstvo zaposlenih (EFES) je v zadnjih letih krize v Evropi poraslo število delavcev, ki so hkrati tudi solastniki podjetij, v katerih so zaposleni, tako kot tudi njihovo skupno premoženje. Samo v enem letu, od 2010 do 2011, se je tako njihovo premoženje povečalo s 197 na 232 milijard evrov, zaradi česar v federaciji tudi pričakujejo, da se bo v naslednjih letih lastništvo delavcev podvojilo. Po teh podatkih je sicer Slovenija, kljub temu da so bili zaposleni v večjem številu vključeni v privatizacijo, že na repu. Glede na delež celotnega kapitala, ki ga imajo delavci v lasti, je Slovenija med 29 državami šele na 22. mestu. Po teh podatkih imajo delavci v Sloveniji v lasti manj kot 2 odstotka vsega kapitala v največjih podjetjih, delavci v Franciji, Avstriji, Češki ali Nemčiji pa imajo v lasti od 4 do 5 odstotkov vsega kapitala največjih podjetij.

Eno izmed najbolj znanih podjetij v Sloveniji, ki je ostalo v pretežni lasti delavcev, je podjetje Domel iz Železnikov, kjer proizvajajo sesalne enote in elektromotorje. Skupina je v lanskem, celo rekordnem letu ustvarila za 88 milijonov evrov prihodkov in ima 1020 zaposlenih. Lastništvo družbe Domela Holding je v rokah nekaj več kot 1200 delničarjev, pretežno so to zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci. Pridobivanje ali nakup delnic je možen le v okviru že obstoječih lastnikov oziroma zaposlenih, ki imajo v lasti 56-odstotni delež vsega premoženja. Zakaj je Domelu v času privatizacije uspelo ostati v lastništvu zaposlenih in zakaj se tudi v času »tajkunizacije« lastništvo ni spremenilo? Štefan Bertoncelj, predsednik uprave Domela Holding, pravi, da tajkunizacija že zaradi statuta ni možna, saj so glasovalne pravice omejene na dva odstotka. Kar pomeni, da tudi če ima kdo v lasti večji delež, s tem ne pridobi tudi večje moči na skupščini. A takšna rešitev v statut ni prišla naključno.

Ob lastninjenju Domela leta 1996 je bila namreč bivša uprava prepričana, da podjetje brez »strateškega partnerja« ne bo preživelo, zato je hotela podjetje prodati neki ameriški multinacionalki. Večina zaposlenih pa se je temu uprla, saj je ocenila, da gre za sovražni prevzem. Zato je večina delavcev na skupščini izbrala takšen prvi nadzorni svet in upravo, ki tega ni dovolila. Danes jim za to majhno revolucijo ni žal, saj je omenjena ameriška multinacionalka potem kupila neko Domelu podobno italijansko podjetje, ki ga je nato zaprla. »Tista ameriška multinacionalka je želela le priti do našega tržnega deleža v Evropi, opustila pa bi našo prodajo in razvoj. Ostali bi zgolj navadna delavska firma. To je bilo glavno, čemur smo se uprli, ni šlo zgolj zato, da moramo delavci kot delavci postati lastniki.« V tem času je Domel tržni delež v Evropi povečal z okrog 40 na 60 odstotkov.