Odbor DZ za izobraževanje zavrnil predloge SD

Odbor DZ za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino je končal z razpravo o avtonomiji visokega šolstva. Sejo so zahtevali poslanci SD, a je večina na odboru njihove predloge sklepov zavrnila in sprejeli sklepe poslanskih skupin koalicije. Poslanka SD Majda Potrata meni, da je seja dosegla namen le v tem, da je odprla prostor za razpravo.

Odbor je zavrnili vseh sedem predlaganih sklepov poslanske skupine SD, med njimi tudi poziv, da naj se novela zakona o visokem šolstvu umakne iz obravnave na vladi. Prav tako ni bil izglasovan sklep, da odbor ugotavlja, da vlada ter ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ne zagotavljata pogojev za izpolnjevanje obveznosti normativnih aktov s področja visokega šolstva. Zavrnjen pa je bil tudi poziv ministrstvu k upoštevanju resolucije o nacionalnem programu za visoko šolstvo.

So pa poslanci sprejeli štiri sklepe, ki so jih predlagale poslanske skupine koalicije. Tako so med drugim sprejeli sklep, da se je odbor seznanil s predlogi za povečanje avtonomije visokega šolstva v Sloveniji in večjo neodvisnost Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu od politike in visokošolskih inštitucij. Odbor po enem od sprejetih sklepov tudi podpira prizadevanja pristojnega ministrstva za povečanje kakovosti, avtonomije, odzivnosti in odprtosti visokega šolstva v mednarodni prostor.

Po mnenju predsednika odbora in poslanca SDS Branka Grimsa osrednje sporočilo današnje razprave izraža sprejeti sklep, v katerem odbor poziva ministrstvo, naj "o problematiki visokega šolstva z namenom prilagoditve strateških dokumentov in sistemske zakonodaje takoj sproži široko javno razpravo".

Mitja Urbanc iz Študentske organizacije Slovenije je v razpravi izrazil upanje, da se bodo pri glasovanju o določenih zadevah na področju visokega šolstva vsi zavedali, da so študenti "na mizo dali" svojo prihodnost. Kot je dejal, se sicer strinjajo, da so na tem področju potrebne določene spremembe, a bi se o zadevah, kot sta kakovost izobraževanja in slika slovenskih diplomantov v tujini, moralo odločati "nadpolitično".

Med člani odbora sta sicer v razpravi večinoma sodelovala predvsem poslanka SD Majda Potrata in poslanec SDS Jožef Jerovšek. Potrata je pozvala k po njenem mnenju nujni spremembi odnosa pristojnega ministrstva do področja izobraževanja, medtem ko je Jerovšek med drugim poudaril, da "zaupa v razum" ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka in tudi verjame argumentacijam ministrstva za spremembe zakona o visokem šolstvu. Hkrati je zavrnil očitke, da bodo spremembe glede imenovanja članov sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu politične, saj da bo vlada le izbirala med predlogi, ki jih bodo dali visokošolski deležniki.

Po koncu seje je Potrata za STA še dejala, da so v stranki SD sejo sklicali zato, ker so želeli opozoriti na problem, da vlada ne prisluhne deležnikom visokega šolstva in se loteva sprememb pri pomembnih vprašanjih na tem področju brez ustrezne razprave. Kot je poudarila, je seja dosegla svoj namen le v tem delu, da je odprla prostor za razpravo, sprejeti sklepi koalicije pa so po njenem mnenju "v posmeh vsemu, kar je bilo mogoče na seji slišati".

Malo pred začetkom seje je okoli 20 študentov v DZ vložilo peticijo z 2000 podpisi proti noveli zakona o visokem šolstvu. Prvopodpisani študent Gaber Aleš trdi, da bo novela uvedla "škodljive spremembe". Gaber Aleš je pred vložitvijo peticije medijem dejal, da so podpisniki peticije, "odločno proti" spremembam, ki jih prinaša novela. Po mnenju podpisnikov bi novela namreč omogočila zviševanje neposredne pedagoške obveznosti zaposlenih na univerzah. To pomeni, da bo "v luči varčevalnih ukrepov" vlade treba povečati normative, kar bo pomenilo odpuščanje in večanje delovne obveznosti tistim, ki bi ostali na univerzi. Pomenilo bi tudi združevanje študijskih skupin, kar pomeni slabše pogoje za študij, so prepričani podpisniki.

Po besedah Aleša novela pripravlja tudi "političen prevzem" Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, saj je vlada do zdaj člane sveta agencije le potrjevala, s sprejemom novele pa bi jih "kar imenovala". Opozoril je tudi na odpiranje slovenskega visokošolskega prostora za tuje zasebne fakultete, ki pa v Slovenijo "nikakor ne bodo prišle", če ne bodo mogle zaračunavati šolnin.

Kot je pojasnil Aleš, želijo zbrati še vsaj 2000 podpisov, poleg študentov pa so med podpisniki peticije tudi visokošolski učitelji in "ostale ugledne osebe". Njihov namen sicer ni "ravno spodbijanje novele, ampak informiranje širše javnosti o njenih škodljivih posledicah".

Ob tem je prvopodpisani povedal še, da ne gre za gibanje Mi smo univerza, temveč za gibanje, ki ga šele "poskušajo zgraditi".

Da bodo posledice novele škodljive, ocenjujejo tudi poslanci SD, ki so zahtevali današnjo nujno sejo matičnega odbora DZ. Uvodoma je vodja poslanske skupine SD Janko Veber dejal, da želita vlada in ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport izpeljati "prikrito reformo visokega šolstva" brez sodelovanja strokovne in vse druge zainteresirane javnosti.

V. d. generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo in znanost Borut Rončević je na seji zanikal navedbe o kratkem roku javne razprave, saj so se po njegovih navedbah z deležniki dogovorili, da kljub dvodnevnemu uradnemu roku javna razprava še traja. Kot pravi, na ministrstvo še vedno dobivajo pripombe, "tiste dobre" pa so tudi upoštevali.

"S to novelo ne uvajamo nobenih zasebnih interesov," je še poudaril Rončević in dodal, da imajo v mislih interese univerz v Ljubljani in Mariboru, njihove zaposlene, študente, pa tudi interese delodajalcev in gospodarstva.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj pa je Rončevića vprašal, s kom so se dogovarjali o podaljšanju roka za razpravo, saj sami tega obvestila niso prejeli.

"Z vsemi sredstvi bomo poskušali preprečiti sprejem te novele," je med drugim dejal predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič.

Članica sveta Nacionalne agencije za kakovost visokega šolstva Andreja Kocijančič je opozorila, da ima agencija v tem trenutku vse možnosti, da bi bila prihodnje leto sprejeta v evropsko združenje nacionalnih agencij za kakovost v visokem šolstvu (ENQA). Temeljni kriterij za to je neodvisnost agencije. Če torej uspe trenutni predlog sprememb zakona o visokem šolstvu, agencija nima možnosti za sprejem v evropsko združenje, saj se "politika direktno vplete" v imenovanje članov sveta.

Mitja Urbanc iz Študentske organizacije Slovenije pa je poudaril, da so v organizaciji kljub kratkim rokom podali svoje pripombe k predlogu novele zakona o visokem šolstvu. "Žalosti nas ne le neupoštevanje predlaganega, ampak tudi, da na pripombe nikoli ne prejmemo odgovorov ali pojasnil," je dejal. (STA, mh)