Vražja himna

Vlada bo pri načrtovanju dela za prihodnje leto razmislila, ali si bo naložila tudi spremembo himne. Kot pravi, ustava določa, da je himna Zdravljica, zakon o zastavi, grbu in himni pa jo v neskladju z ustavo krči na sedmo kitico. Kako jo bodo spremenili in kakšni razlogi jih pri tem vodijo, je razložil minister številnih resorjev dr. Žiga Turk.

V govoru na Študijskih dnevih Draga je pojasnil, da je glavni razlog za težave Slovenije nepriznavanje moralnih temeljev konservativnih Slovencev. Desničarje, tako pravi Turk, odlikujejo vsi moralni temelji, ki jih priznavajo tudi levičarji (skrb za soljudi, poštenost in svoboda), in še dodatni trije (pripadnost oziroma zvestoba, spoštovanje avtoritete ter svetost in čistost), ki jih levičarji ne razumejo. Zato je treba himno spremeniti.

„Sedma kitica nagovarja bolj ’leve’ moralne temelje: skrb (’žive naj vsi narodi’), poštenost (’prepir bo pregnan’) in svobodo (’ko rojak prost bo vsak’). Druga kitica nagovarja tudi desne, konservativne temelje, govori o pripadnosti ’naši deželi’, pripadni smo si kot bratje. Nagovarja spoštovanje (’Bog živi nam deželo, Bog živi ves slovenski svet ...’) in svetost (že z omenjanjem Boga),“ je povedal Turk, po izobrazbi gradbenik in informatik. Nato je še več govoril o neutemeljenem diskvalificiranju desničarjev v Sloveniji in prišel do sklepa: „Izbrali smo stran: vrag je v himni dovoljen, Bog pa ne.“

Iskanje delitev na leve in desne v Zdravljici je v celoti zgrešeno, meni dr. Dragan Božič, ki je raziskoval nastajanje Zdravljice in zakonodaje o himni. Božič, ki se sicer strinja, da je himna zakonsko neustrezno urejena, poudarja, da Turk „ne pozna pravega sporočila“ druge kitice Zdravljice.

„Bog živi“ je bila v Prešernovem času pogosta fraza, ki pomeni „naj živi“, pojasnjuje. Če bi bil Prešeren zelo pobožen, bi pač pisal nabožne pesmi, kar so takrat počeli mnogi, a ni napisal niti ene. Zanimivo je tudi, da se je zadnji verz sedme kitice, v katerem zdaj nastopa vrag, v prvi Prešernovi verziji glasil: „Naj Bog jim dobro srečo da!“ Vprašanje za Turka, ki ga je postavil že filozof dr. Borut Vezjak, je torej, ali je že Prešeren začel „neutemeljeno diskvalificiranje“ desničarjev.

„Dežela“ v drugi kitici, nadaljuje Božič, je Kranjska, kjer je Prešeren živel. To stopnjuje na „ves slovenski svet“, torej druge dežele takratne Avstro-Ogrske, v katerih so živeli Slovenci, in naprej na „brate vse, kar nas je, sinov sloveče matere“, torej na vse druge slovanske narode. Kaj bi rekli na primer Štajerci, ko bi pri petju himne posebej omenjali Ljubljančane in Gorenjce? Bi pa bila ta kitica kot nalašč za sprejeme Rusov, Čehov, Hrvatov, Srbov in drugih Slovanov. Tega, kdo so „sinovi sloveče matere“, se je verjetno dobro zavedal pisatelj Boris Pahor. Njegov predlog, ki ga je kratek čas propagiral Turkov šef Janez Janša, je bil, da se himna spremeni tako, da se na začetek sedme kitice dodasta tretji in četrti verz druge („Bog našo nam deželo / Bog živi ves slovenski svet“). Ampak, kot še opozarja Božič, „ne morete kar vzeti nekje, kar vam ustreza, in dodati nekam drugam“. Potem je morda bolje, da napišemo novo himno.

Ideoloških vzgibov za spreminjanje himne ni treba dokazovati, saj jih Turk priznava. Priznati pa si mora še, kot svetuje prešernoslovec dr. Boris Paternu, da tudi zanj velja Prešernov verz „le čevlje sodi naj kopitar“.