21. 9. 2012 | Politika
Kaj v tujini težko razumejo?
Erjavec v DZ o zaskrbljenosti tujine zardi krize v Sloveniji
Erjavec je Izpostavil tudi pomen sodelovanja v regiji v okviru procesa Brdo, v okviru katerega pa je bilo zadnje srečanje maja na ravni notranjih ministrov.
© Denis Sarkič
Zunanji minister Karl Erjavec je na odboru državnega zbora za zunanjo politiko v odgovorih na vprašanja poslancev med drugim pojasnjeval, kakšni so njegovi pogovori v tujini glede krize v Sloveniji. Kot je dejal, v tujini težko razumejo, zakaj imamo v Sloveniji problem, kam bomo zapisali fiskalno pravilo, če ga vsi podpiramo.
Sicer pa med njegovimi sogovorniki v tujini vlada strah, kaj se bo zgodilo s Slovenijo v prihodnjih mesecih, in ali bomo opravili domačo nalogo. Zanima jih predvsem pokojninska reforma, pa tudi spremembe referendumske zakonodaje, je odgovoril Erjavec na vprašanje poslanca SDS Jožefa Jerovška. Opozicijske poslance pa je zanimala strategija slovenske zunanje politike. Sama Bevka (SD) je želel vedeti, ali je prenova strategije še prioriteta te vlade. Kot mu je pojasnil Erjavec, se strateški svet ministrstva za zunanjo politiko s to prenovo že zelo intenzivno ukvarja in prve predloge pričakuje do konca leta. Bi se pa v to razpravo morali vključiti tudi drugi akterji, od vlade, predsednika republike do Gospodarske zbornice Slovenije, je predlagal minister.
Janjo Klasinc (PS) je podrobneje zanimalo sodelovanje z državami Zahodnega Balkana, pri čemer je Erjavec pojasnil, da so njegovi stiki s kolegi iz držav te regije intenzivni, Slovenija pa da aktivno podpira prizadevanja teh držav pri njihovem vključevanju v evro-atlantske integracije. Ocenil je še, da je bil v regiji storjen velik napredek s korakom Srbije, da ne bo več nasprotovala sodelovanju Kosova na mednarodnih srečanjih.
Izpostavil je tudi pomen sodelovanja v regiji v okviru procesa Brdo, v okviru katerega pa je bilo zadnje srečanje maja na ravni notranjih ministrov. Pobudo za nova srečanja bi morala dati Hrvaška, vendar, kot je dejal Erjavec, tega še ni storila. Klasinčeva je predlagala, da bi tovrstno pobudo lahko podala tudi Slovenija, kar je minister pozdravil. Romana Jakiča (PS) so zanimali postopki v zvezi z imenovanjem slovenskih predstavnikov v agencijo Evropske unije za temeljne pravice, kamor naj bi bila imenovana Andreja Valič-Zver in Jernej Letnar Černič. Jakič je menil, da naj bi bil izbor prirejen Valič-Zverovi, ki prihaja iz največje koalicijske stranke SDS.
Erjavec mu je pojasnil, da vlada je izbrala dva predstavnika za imenovanje v agencijo in predlog poslala v agencijo, ki bo zdaj odločila, ali kandidata izpolnjujeta pogoje. Do takrat pa je ta postopek zaupen, je poudaril Erjavec, ki tudi ni želel ne potrditi ne zanikati, da sta bila imenovana Valič-Zverova in Letnar Černič. Jakič je postavil tudi vprašanje o imenovanju treh novih veleposlanikov, zaradi česar naj bi med diplomati vladalo precejšnje razburjenje. Erjavec je pojasnil, da je razpis za tri mesta res bil, vendar so ga razveljavili in bo ponovljen. Skupaj pa naj bi objavili razpis za 18 mest na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, je pojasnil minister.
Na tej točki je Jerovšek poskrbel za izbruh smeha med navzočimi, ko je dodal podvprašanje, ali naj bi držalo, da skuša aktualni predsednik republike Danilo Türk v predvolilnem času izkoristiti svoj položaj v postopku imenovanja veleposlanikov. Erjavec mu je zagotovil, da kaj takega ne drži. (STA, mm)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.