V visokošolskem prostoru manjka 20 milijonov evrov

Univerze bodo pripravile svoj predlog zakona o visokem šolstvu

Rektorji slovenskih univerz so na seji Rektorske konference RS na Brdu pri Kranju sklenili, da bodo univerze v prihodnjih tednih pripravile izhodišča za osnutek nove visokošolske zakonodaje. Potrebne so namreč resne strukturne spremembe in ne le krpanje zakonov, so poudarili.

Potem ko je vlada na četrtkovi seji sprejela predlog novele zakona o visokem šolstvu in ga poslala v potrditev državnemu zboru, so rektorji univerz na novinarski konferenci po seji znova opozorili, da spreminjaje tako občutljivih zakonov ni mogoče brez prave javne razprave. "Sploh zato, ker je ministrstvo v ta predlog vključilo še veliko več kot samo tehnične spremembe," je izpostavil rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj. Na seji je rektorska konferenca sprejela sklep, da univerze same pristopijo k izdelavi izhodišč osnutka nove visokošolske zakonodaje, ki bo vključevala financiranje in zagotavljanje kakovosti ter bo omogočila izstop iz sistema javnih uslužbencev in s tem stimulativno nagrajevanje.

V naslednjih tednih bodo vse štiri univerze imenovale delovno skupino. Ta se bo oprla na predlog zakona, ki so ga univerze pripravile že leta 2007 in po besedah rektorja Univerze v Novi Gorici Danila Zavrtanika sedaj že četrtemu ministru leži v predalu. Predlog je nastal po zgledu avstrijskega zakona o visokem šolstvu iz leta 2004, po katerem so avstrijske univerze doživele pravi razcvet. Slovenske univerze bodo tako dopolnile že leta 2007 pripravljen predlog. "Potem pa bomo zahtevali, da ga država resno jemlje in ne le krpa obstoječih zakonov," je izpostavil Zavrtanik. Prepričan je namreč, da so za boljše delovanje univerz v oteženih razmerah potrebne resne strukturne spremembe na segmentu visokega šolstva. "Upam, da je kriza streznila vse dejavnike, da so strukturne spremembe sedaj res nujne, drugače bo kakovost visokega šolstva v Sloveniji ogrožena," je opozoril.

Na seji je rektorska konferenca sicer obravnavala tudi uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, zoper katero bodo nekatere univerze vložile predlog za presojo ustavnosti. "Financiranje visokega šolstva je preveč resna stvar, da pri tem ne bi upoštevali ustave, ki govori o tem, da je potrebno financiranje zapisati v zakon in ne uredbo," je dejal Rebolj. Rektor Univerze v Ljubljani Radovan Stanislav Pejovnik pa je spomnil, da so univerze prejšnjo vlado opozorile, da v visokošolskem prostoru manjka 20 milijonov evrov. Namesto obljube o resni razpravi za povečanje sredstev, pa so univerzam letos vzeli dodatnih 40 milijonov evrov. "Zgodba je pred koncem in se ne more srečno končati, če ne bomo ostro in takoj ukrepali," je opozoril Pejovnik. (STA, mm)