Država zasleduje vašo - hojo

Britanski nacionalni fizikalni laboratorij (NPL) je izdelal poseben program, s katerim vas lahko kamere prepoznajo tudi po - hoji

Vsak človek naj bi imel namreč drugačen »podpis« svoje hoje, to pa naj bi s pridom uporabljale številne nadzorne kamere, ki povsod po Veliki Britaniji – pa tudi v številnih drugih državah – beležijo vsak naš korak. Vse to po ocenah civilnodružbenih organizacij v Veliki Britaniji že sproža številna vprašanja, povezana z varstvom zasebnosti. Toda znanstvenikov, ki so plačani za raziskavo takšnih sistemov, to posebej ne moti. Po poročilih portala New Scientist naj bi NPL v sodelovanju s Centrom za napredno programsko opremo (CAST), BBC-jem in podjetjem BAE Systems uspešno razvil sistem, ki lahko identificira hojo posameznega človeka.

Nadzorni sistem ob tem primerja podatke iz baze NPL-ja z podati posameznih nadzornih (CCTV) kamer. Pri tem vsako sličico, ki jo posnamejo kamere, loči od ozadja in zabeleži, kako se silhueta človeka dviguje in spušča. To je nato mogoče spremeniti v številski zapis in povezati z osebnostjo posameznika. Računalnik lahko nato izdela listo vseh ostalih krajev, kjer se je v določenem času pojavila ali gibala takšna oseba ter to povezati tudi z dogodki na takšnih krajih.

Nadzor nad premikanjem

Doslej so se namreč sistemi za skeniranje roženic in prstnih odtisov ter drugih biometričnih podatkov pokazali kot neučinkoviti pri natančni klasifikaciji posameznikov. Vse te metode namreč zahtevajo sodelovanje ljudi, ki jih nadzorujejo, saj morajo sami pristati na skeniranje svojih teles. Vendar pa te metode ne omogočajo identifikacije oseb na večjih razdaljah. Težave pa imajo tudi sedanje kamere CCTV – še zmeraj so namreč preveč zastarele in beležijo slike s prenizko resolucijo, da bi bil sistem popolnoma uporaben. Vendar se tudi to spreminja, z nameščanjem vse bolj natančnih kamer, ki pošiljajo vedno bolj natančne slike, tudi ta sistem postaja vse bolj operativen. »Tehnologija predstavlja resnično grožnjo zasebnosti in v prihodnjih letih bo uporabljena tudi za marketingin za krepitev javne varnosti. Osebni podatki so danes veliko več kot ime in priimek in zakoni bi morali nujno obravnavati tudi te spremembe,« ocenjuje Nick Pickles, direktor britanske organizacije Big Brother Watch (Veliki brat).

Podobna raziskava je bila opravljena tudi pod vodstvom Martina Hofmanna s Tehniške univerze v Münchnu. Razvili so namreč še bolj natančen sistem, ki zbira informacije o ljudeh tudi s pomočjo senc na njihovih oblekah, s čemer se ustvari še veliko bolj natančen »telesni podpis«. Hkrati pa tudi profesor Daigo Muramatsu in kolegi z univerze v Osaki raziskujejo, kako je mogoče ljudi identificirati iz različnih zornih kotov, saj bi bile takšne raziskave  »komercialno zanimive". Profesor Hoffman trdi, da bi sistem lahko pomagal identificirati bančne roparje. Toda Nick Pickles predlaga, da naj se namesto tega, »da se iščejo metode za identifikacijo nedolžnih ljudi« raje vprašajmo, »zakaj je množična identifikacija ljudi ni poskrbela za večjo varnost ljudi«.

Ameriški zvezni preiskovalni biro (FBI) prav tako postavlja milijardo dolarjev vreden sistem za prepoznavanje obrazov, ki spremlja slike obrazov ljudi ter beleži njihovo gibanje. Sistem deluje ob pomoči vseh kamer, ki so pod nadzorom, njegov namen pa je preprost – zbrati in arhivirati podatke o gibanju vseh ljudi znotraj ZDA.

»Naslednja generacija identifikacije«

Gre za projekt »naslednje generacije identifikacije« (Next Generation Identification oziroma NGI), ki zbira podatke o vseh osebah na še neznanih lokacijah in se je po poročilu ameriškega portala New Scientist začel praktično uresničevati že leta 2005. Ta sistem naj bi deloval kot izboljšava sedanjega integriranega »avtomatskega sistema identifikacije prstnih odtisov«, (IAFIS) ki primerja prstne odtise s podatki iz kriminalnih arhivov po vsem ZDA.

Program NGI naj bi ob povezavi prepoznavanja obrazov in drugih biometričnih podatkov omogočil »sistem prepoznavanja teroristov« in okrepil »neopazne sposobnosti iskanja odtisov prstov«. FBI želi identificirati osebe v javnih zbirkah podatkov, prav tako pa opravljati »avtomatski nadzor na področjih, ki so pod nadzorom«. Po študiji portala New Scientist iz leta 2010 naj bi bil sistem NGI tako dober, da lahko pri iskanju »sumljivih oseb« iz podatkovne zbirke 1,6 milijona slik našel sumljive osebe z verjetnostjo 92 odstotka. Sistem je bil v začetku leta preizkušen tudi v državi Michigan, dobil pa je tudi dovoljenje za začetek delovanja v Washingtonu, Floridi in Severni Karolini. Vsa infrastruktura naj bi bila po vsej državi vzpostavljena do leta 2014. Strokovnjaki FBI obenem »kombinirajo« ta sistem z novimi družbenimi mrežami.