Veliko dopolnil na zakon o holdingu

Predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu kljub poletnim usklajevanjem še vedno deli koalicijo in opozicijo. Slednja ob obravnavi zakonskega predloga v DZ opozarja na nerazumno hitenje s sprejemanjem zakona in na zmedo zaradi kopice vloženih dopolnil, hkrati se boji razprodaje državnega premoženja.

Poslanci imajo danes na klopeh precej dopolnjen predlog zakona o holdingu. Predlog zakona je bil pred njimi namreč že na julijski seji, a so odločanje o njem prestavili na jesen, v vmesnem času pa skupaj s parlamentarnimi strankami in strokovno javnostjo iskali nove rešitve za način in ureditev prenosa državnega premoženja na eno mesto, kar je glavni namen zakona.

Po pojasnilih ministra za finance Janeza Šušteršiča je glavni cilj zakona izboljšati upravljanje kapitalskih naložb, dolgoročno povečevati njihovo vrednost in vzpostaviti enoten sistem upravljanja, torej eno družbo, ki bo upravljala s tem premoženjem. Trenutno je namreč državno premoženje razpršeno med več pravnimi osebami.

Zakon določa, da bo holding deloval na podlagi aktov upravljanja (smernice za upravljanje, strategija upravljanja, letni načrt, kodeks upravljanja). Zakon v času do priprave strategije vladi nalaga, da v enem mesecu predlaga klasifikacijo naložb, ki bo osnova za prodaje nekaterih naložb in za določitev strateških naložb.

Z uveljavitvijo bo prenehala delovati Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), Sod pa bo v treh mesecih izpeljal vse postopke za oblikovanje holdinga.

Šušteršič je med pomembnimi spremembami zakona izpostavil status Kada, ki bo z namenom, da se ohrani ločenost premoženja, ki služi kot rezerva pokojninske blagajne, ostal samostojna pravna oseba. Kad bo ob tem odvisna družba holdinga, letno bo v pokojninsko blagajno nakazal 50 milijonov evrov in 10 odstotkov kupnine od morebitne prodaje naložb.

Modra zavarovalnica se z zakonom ne ukinja, ampak ostaja na Kadu, struktura imenovanja nadzornikov Kada pa ostaja enaka kot doslej.

Iz zakona se je medtem izvzelo reševanje slabih terjatev bank, katerih prenos na družbo za upravljanje terjatev bank, ki bo upravljala poseben sklad, na katerega se bodo prenesle te slabe terjatve, bo urejal prejšnji teden na vladi sprejeti predlog zakona o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank.

Poslanci PS so že poleti vložili svoj zakon o upravljanju naložb. Jani Möderndorfer je pojasnil, da je bil temeljni namen njihovega predloga, da bi država vse svoje kapitalske naložbe prenesla državni družbi za upravljanje, ki bi nadomestila AUKN, ter skrbela za obveznosti Soda, Kada, DSU. Nadzor nad spoštovanjem kodeksa bi se vršil na finančnem ministrstvu.

Odbor za finance se je sicer odločil, da bo nadaljnji postopek vodil na podlagi predloga zakona, ki ga je v DZ po nujnem postopku vložila vlada, poleti pa je bil ta deležen številnih popravkov. "Danes bomo torej odločali o še odprtih vprašanjih. Največkrat poslušamo, naj bo opozicija konstruktivna. Podali smo predlog zakona in amandmaje, koliko res želite konstruktivnih predlogov, pa bomo videli danes," je dodal Möderndorfer.

Marko Pogačnik je v predstavitvi stališč poslanske skupine SDS izpostavil, da upravljanje z državnim premoženjem doslej ni bilo učinkovito. Razlogov za podpovprečne rezultate podjetij v državni lasti je po njegovem mnenju več, tako razpršenost lastništva med več deležnikov kot tudi neustrezna in pomanjkljiva zakonodaja. Predlog zakona omogoča učinkovitejše in racionalnejše upravljanje in boljše poslovanje, je prepričan in dodal, da bodo vložena dopolnila, ki upoštevajo predloge opozicije, sindikatov in širše javnosti, zakon še izboljšala.

Zaradi številnih vloženih dopolnil nasprotno menijo v PS, kjer poudarjajo, da se zakon sprejema v popolni zmedi, kritični pa so tudi nad hitenjem sprejemanja zakona. Alenka Bratušek je izrazila obžalovanje nad vprašanji, ki kljub usklajevanju ostajajo odprta. "Če naši amandmaji glede teh odprtih vprašanj ne bodo sprejeti, zakona ne moremo podpreti," je dejala in izrazila željo o politični enotnosti glede strategije upravljanja.

Po besedah Bratuškove je tako sporna sestava nadzornega sveta holdinga, saj kar sedem od devetih članov imenuje vlada. Hkrati pogreša popis premoženja z vrednostmi premoženja na eni in obveznostmi na drugi strani. Poleg tega ni odgovora, ali se bodo banke v holding prenašale po sanaciji ali takoj.

V SD medtem ostro nasprotujejo predlogu zakona, saj je to, kot je poudaril Janko Veber, največji poseg politike v upravljanje državnega premoženja. S tem predlogom se uvaja način najmanj preglednega upravljanja, organizirano se bo izčrpavalo podjetja in potem poceni razprodalo, ostali bomo brez najboljših delovnih mest in denarja, je naštel.

Veber je poudaril, da so namere vladajoče koalicije vse prej kot plemenitenje premoženja. Poplačilo denacionalizacijskim upravičencem v višini milijarde evrov je le ena prioritetnih nalog, najbrž temu sledi reševanje propadlega Zvona Holdinga, je prepričan Veber. Izpostavil je nepreglednost, saj da bo prodaja potekala brez javnega razpisa, vnaprej določenim kupcem, prodajalo pa da se bo brez odločanja v DZ. "To je zadnji val privatizacije, o tem bi morali odločati ljudje. Tokrat gre res za plebiscitarno odločanje o naši prihodnosti," je opozoril.

Poslanska skupina DL bo zakonski predlog, vključno z dopolnili, podprla, je napovedal Bojan Starman. "Slabše, kot je, ne more biti," je poudaril in dejal, da državna podjetja skupaj letno beležijo izgubo, medtem ko bi morala lastniku letno prinesti vsaj milijardo evrov dobička. Državna podjetja so bila po Starmanovih besedah kot korita, na katerih so se nekateri napajali, zdaj pa se to področje končno ureja. Toda Starman opozarja, da s samim sprejemom zakona problem ni rešen, saj je ključno vprašanje, kako se bo zakon izvajal.

V poslanski skupini SLS bodo po besedah Mihaela Prevca zakon podprli, saj zagovarjajo združitev upravljanja premoženja pod eno streho. Bistveni premik, ki ga v SLS vidijo, pa je, da zakon prvič v zgodovini predvideva sprejem dolgoročne strategije upravljanja.

Da bo poleg reševanja bank upravljanje državnega premoženja najtežja preizkušnja v tem mandatnem obdobju, je prepričana Marija Plevčak (DeSUS). Vsa doseganja praksa upravljanja ni bila najboljša, saj so se prej ukvarjali s prerazporejanjem premoženja, ne pa s plemenitenjem. Upa, da bo zakon onemogočal malverzacije in kraje premoženja in pričakuje, da bo upravljanje bistveno izboljšano.

Jožef Horvat (NSi) je poudaril, da zakon pomeni realizacijo zavez NSi iz gospodarskega programa, po katerem se vzpostavlja koncentrirano upravljanje s kapitalskimi naložbami države. Trenutno upravljanje ni optimalno, podrejeno je različnim ciljem, je opozoril. (STA, mh)