Novo na 67. zasedanju Generalne skupščine ZN

Na ZN med drugim pozivi za resno razpravo o vojni proti mamilom

Tudi drugi dan splošne razprave 67. zasedanja Generalne skupščine ZN je v sredo minil predvsem v znamenju Sirije, Irana, Bližnjega vzhoda, kriz in spopadov, vendar pa je prišlo tudi do usklajenega nastopa predsednikov treh latinsko ameriških držav glede pomanjkljivosti vojne proti mamilom. Delegate je na daljavo pozdravil tudi Julian Assange.

Predsednik Mehike Felipe Calderon, ki je pred šestimi leti sprožil krvavo vojno proti mamilarskim kartelom je pozval ZN naj začnejo novo razpravo mamilih, ki bo manj slonela na prepovedi. Predsednik Gvatemale Otto Perez Molina je menil, da ima sedanji pristop resne pomanjkljivosti, njegov kolumbijski kolega Juan Manuel Santos pa je izrazil prepričanje, da je iskanje boljših rešitev na znanstveni in objektivni osnovi dolžnost.

Desetletja vojne proti mamilom pod vodstvom ZDA, ki so tudi največja uporabnica, uživanja mamil ni ustavila ali zmanjšala, zahtevala pa je na tisoče žrtev. Samo v Mehiki je v zadnjih šestih letih umrlo 60.000 ljudi. Voditelji latinske Amerike pri tem upajo, da bo predsednik ZDA Barack Obama v primeru ponovne izvolitve spremenil pristop. Sicer pa je splošna razprava v sredo potekala podobno, kot v torek. Egiptovski predsednik Mohamed Morsi je v svojem prvem nastopu na svetovnem odru med drugim izražal podporo palestinski državnosti in prenehanju izraelske zasedbe. Palestinski predsednik Mahmud Abas bo danes predvidoma zaprosil za povišanje statusa v državo opazovalko, ki ni članica. Prošnja za članstvo v ZN lani ni uspela.

Predsednik Irana Mahmud Ahmedinedžad je poskrbel za demonstrativni odhod delegacije ZDA in večine delegacij držav EU iz dvorane, ko je udrihal po Izraelu in svetovni hegemoniji ZDA. Večina govornikov ni mogla mimo Sirije in arabske pomladi. Poleg Morsija je ta pomlad prinesla na oblast tudi predsednika Jemna Abeda Raboja Mansura Hadija, ki je prav tako pozival k državnosti Palestine in posredovanju za mir v Siriji. Tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy ni mogel mimo dogodkov v evropski soseščini in je dejal, da nasilje v zadnjih tednih in položaj v Siriji kažejo, da arabska pomlad ni le pravljica. "Zgodovina ima temne strani in te se na žalost pišejo sedajle. Pot do pravih sprememb zahteva čas," je dejal in opozoril na težave, kot so korupcija, nestrpnost, pomanjkanje svobode govora in pravic žensk.

Italijanski premier Mario Monti je poudaril, da nestabilnost v Sredozemlju vpliva na njegovo državo, poljski predsednik Bronislaw Komorowski pa je menil, da se je upanje arabske pomladi le delno uresničilo, pri čemer nesposobnost zaustavitve državljanske vojne v Siriji meče senco na celotno regijo. V eni od konferenčnih dvoran palače narodov je ekvadorska misija priredila ogled video nagovora ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assanga iz veleposlaništva v Londonu, kamor se je zatekel pred nevarnostjo izročitve na Švedsko. Assange je prepričan, da so obtožbe o spolnih napadih na Švedskem le pretveza, da se ga izroči v ZDA. Od Ekvadorja je dobil politični azil, vendar ne more iz veleposlaništva, ker ga bodo Britanci aretirali.

Assange je ameriškega predsednika Baracka Obamo pozval naj preide od besed k dejanjem in preneha s pregonom WikiLeaksa. Obamo je tudi opozoril, da do arabske pomladi ni prišlo zato, da bi bil lahko ponovno izvoljen na položaj predsednika in zatrdil, da ZDA uvodoma niso podpirale vstaj arabskih ljudstev. Assange je povedal, da so k vstajam kvečjemu deloma prispevale objave na spletni strani WikiLeaks o despotskih vladarjih arabskih držav. (STA, mm)