Vrh Cerkve odgovoren za napačne odločitve

Dnevnik: Za finančni polom mariborske nadškofije odgovoren Stres

Ključno odločitev, ki je vodila v polom mariborske nadškofije, je sprejel škof Anton Stres, poroča današnji Dnevnik, ki se sklicuje na dokumente, pridobljene od "dobro obveščenih mariborskih virov". Ti dokazujejo, da za mariborsko afero nista odgovorna samo (nad)škofijska gospodarska uprava oz. Mirko Kraševec in upokojeni nadškof Franc Kramberger.

Poleg njiju ali celo bolj od njiju so poleg vrste laičnih finančnih izvedencev za sprejemanje škodljivih odločitev po navedbah Dnevnika odgovorni: sedanji ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki je sooblikoval in podpisal večino najbolj škodljivih odločitev in strategij, sedanji mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek, sedanji murskosoboški škof Peter Štumpf, sedanji celjski škof Stanko Lipovšek, vodja (ned)škofijske pisarne Janez Lesnika, prelat in kanonik Franc Zdolšek, kanonik Jože Goličnik in v manjši meri še nekatere druge posvečene osebe.

Sedanji ljubljanski nadškof Stres je bil za mariborskega pomožnega škofa imenovan leta 2000. V tej vlogi je do leta 2006, ko je bil imenovan za celjskega škofa, sodeloval pri vseh ključnih odločitvah v okviru škofijskega gospodarskega sveta (ŠGS). Kot piše časnik, je Stres podatkih z različnih strani ta pomemben organ s svojo avtoriteto obvladoval. Do leta 2004 je postavljal svoje, večinoma laiške kadre za finančno vodenje, z nasveti mu je pomagal tudi škof Turnšek. Kot kažejo dostopni podatki, je Stres po navedbah Dnevnika popolnoma obvladoval finančne posle in naložbe, kar je vodilo v finančni polom mariborske nadškofije.

Za najbolj usodno se izkazala odločitev, da škofija vloži denar v delnice Zvona Ena in da se ga prevzame, piše Dnevnik. Ob tem dodaja, da naj bi prav za to odločitvijo, ki je "temeljni vzvod finančnega poloma in je bila sprejeta na pobudo in po naročilu ŠGS (od 2001 je nastopal kot nekakšen nadzorni svet), kot glavni stal Anton Stres". Dnevnikovi dokumentirani podatki med drugim kažejo, da je zapisnike sej podpisoval prav on in ne škof Kramberger.

Cerkveni molk glede osebne odgovornosti vpletenih v mariborski finančni škandal je nedopusten, a razumljiv, ker je pri ključnih odločitvah, ki so se izkazale za napačne, po navedbah časnika sodeloval sam vrh Cerkve. Po pisanju časnika naj bi Mirko Krašovec kot ekonom v tej aferi "odigral vlogo grešnega kozla". (STA, mm)