Bosna pod skrbništvom Turčije?

V zunanji politiki Turčije, ki se vse aktivneje posega v dogajanje v številnih delih sveta, ima usoda Bosne in Hercegovine prav posebno mesto

Turčija je vse bolj aktivna na Bližnjem vzhodu in na Balkanu. To je nedavno potrdil tudi turški predsednik vlade Recep Tayyip Erdogan, ki je s precejšnjo zamudo priznal, da mu je Alija Izetbegović, nekdanji predsednik predsedstva BiH, na smrti postelji svojo državo kot svojo dediščino prepustil 'v skrbništvo'. »Ko sem ga obiskal v bolnišnici, mi je dejal, da mi prepušča Bosno. Bosna je dediščina Turkov,« je Erdogan citiral besede Izetbegovića, ki jih je le-ta izgovoril pred smrtjo. To je posredno potrdil tudi Bakir Izetbegović, sin Alije Izetbegovića, ob svojem nedavnem obisku Istanbula.

»Moj oče je imel Tayyipa Erdogana rad, kakor da bi mu bil sin,« je dejal voditelj stranke SDA in član predsedstva BiH za turške medije. V proislamski Stranki pravičnosti in razvoja, ki jo vodi Erdogan, namreč že več kot deset let, odkar je ta stranka na oblasti, posvečajo posebno pozornost odnosom z muslimani v različnih državah sveta, v BiH pa še posebej odnosom z Bošnjaki. Ta napor zelo cenijo tudi v Federaciji BiH, drugi federalni enoti države BiH. Bakir Izetbegović je tako na primer ob obisku v Istanbulu dejal, da so »zgodovinske vezi med Turčijo in Bosno pomagale pri razvoju medsebojnih odnosov« ter da bosta obe državi »tako kot sta imeli skupno preteklost, imeli tudi skupno prihodnost«, kajti »uspeh BiH je odvisen od Turčije, ki je močna država in v neprestanem razvoju«, pri čemer je »uspeh enega brata prav tako uspeh drugega …«. Bošnjaki so zato »ponosni na naše brate Turke«.

V svojih izjavah v Turčiji je poudaril pomen izobraževanja Bošnjakov, ki se šolajo v turških šolah in na fakultetah v Sarajevu in v Ankari. Na tesne vezi med državama je turški premier opozoril tudi z izjavo, da je Bosna pravzaprav pokrajina Turčije ter da je zato njegova dolžnost kot predsednika turške vlade tudi v tem, da skrbi za BiH. Erdogan je svoje poglede na zunanjo politiko Turčije pojasnil ob srečanju v čast ramazanskega posta, ki ga je nedavno organizirala Skupina istanbulskega prijateljstva. »Pravijo mi: Pusti Damask, misli na Šemindinli, pusti Arakan, misli na Hakari. Prav tako mi govorijo, da naj se ne oziram na dogajanje v Gazi, Sarajevu, Kabulu … Toda zahvaljujoč Bogu smo uspeli povezati to, kar smo že imeli nekoč v preteklosti, 81 državnih pokrajin. Pokrbeli bomo tudi za njih in za Turčijo. Za to sploh ni potrebno skrbeti. Mi vodimo politiko, ki istočasno skrbi za položaj v Šemindinliju, Damasku, Gazi in Sarajevu, Hakariju in Arakanu, Kabulu in Dijarbakiru, Trabzonu in Cankiriju,« je dejal Erdogan.

V BiH so bili odzivi različni. V srbski stranki SNSD je namestnica ministra za zunanje zadeve BiH Ana Trišić-Babić dejala, da takšne izjave v zadnjem času niso naključne ter da se glede na to, kako se Turčija obnaša v Siriji, poskuša tudi v BiH vsiliti kot nekakšen faktor, ki tu odloča. V SDS, drugi stranki iz Republike srbske iz BiH, je Ognjen Tadić dejal, da »na tem prostoru obstaja zgodovina, ki je starejša od otomanske« ter da bi »Erdogan moral vedeti, da v BiH živi več kot 95 odstotkov slovanskega prebivalstva in če nam je res potrebna skrb, potem je to skrb največje slovanske države, Ruske Federacije oziroma EU, v kateri želimo biti z drugimi slovanskimi narodi«. Zanj je Erdoganova izjava problematična, ker je »postavljena v kontekst srednjeveškega in fevdalnega koncepta tukaj in širom sveta, znanega pod imenom turška okupacija«.

Po drugi strani pa je Amir Zukić, glavni tajnik stranke SDA, ki jo vodi Bakir Izetbegović, ocenil, da takšne izjave niso problematične, saj jih Erdogan daje tudi o drugih državah, med njimi tudi o Srbiji. »Dokler ne vplivajo na ustavno ureditev, takšne izjave niso problem. Turčija ima sedaj pomembnejše ekonomsko sodelovanje s Srbijo kot pa z BiH, prav tako pa je bila vključena v tamkajšnje dogajanje in ne mislimo, da se vmešava v notranje zadeve Srbije,« je ocenil Zukić.

Omenjene izjave Recepa Tayyipa Erdogana pa niso edine, s katerimi je doslej razburkal javnost predvsem v BiH in v Srbiji. Nedavno naj bi za kosovske medije izjavil, da bo »Turčija pomagala albanskim bratom tudi vojaško, če bo seveda potrebno«. Po mnenju turškega premierja imajo namreč Albanci pravico do samoodločbe in oblikovanja večje države, Osvobodilna vojska Kosova (OVK) pa po njegovi oceni tudi ni bila uporniško-teroristična vojska. Erdogan je ocenil, da je razpad Makedonije mogoč, če ne bodo spoštovane pravice tamkajšnjih Albancev. Intervju je dal za albanski časnik Bota Sot, vendar so kasneje v njegovem kabinetu avtentičnost njegovih izjav zanikali.