Novi rezi na kulturnih področjih

Ustavljen razpis za uprizoritvene umetnosti, nevladniki ogorčeni

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so ustavili razpis za izbor kulturnih projektov na področju uprizoritvene umetnosti. Razpis je predvideval, da bo za omenjene projekte namenjenih 82.000 evrov proračunskih sredstev. Ustavitev razpisa je med nevladnimi organizacijami naletela na neodobravanje in ogorčenje.

Ministrstvo, pristojno za kulturo, je namenska sredstva za sofinanciranje programov in projektov nevladnih organizacij ter posameznih avtorjev na področju uprizoritvene umetnosti znižalo na podlagi rebalansa proračuna za leto 2012. Kot so pojasnili na ministrstvu, morajo prednostno izpolniti že sprejete pogodbene obveznosti iz večletnih pogodb z nevladnimi organizacijami in posamezniki. Te obveznosti so nastale na podlagi treh razpisov: razpisa za izbor izvajalcev javnih kulturnih programov na področjih umetnosti, ki so med letoma 2010 in 2013 sofinancirani iz proračunskih sredstev, namenjenih za kulturo, razpisa za izbor večletnih kulturnih projektov na področjih umetnosti, ki jih v enakem obdobju sofinancira država iz proračuna, in razpisa za izbor programskega upravitelja vadbišča Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana za obdobje 2012-2016, so zapisali na ministrstvu.

Iz Zavoda Bunker so sporočili, da so prejemniki programskih sredstev na ministrstvu, pristojnem za kulturo, zato se na razpis, ki je sedaj razveljavljen, niso prijavili. Ob tem opozarjajo, da so vsem prejemnikom programskih sredstev v 2012 pavšalno zmanjšali sredstva za 20 odstotkov. Razveljavitev razpisa Zavoda Bunker, kot so zapisali, ne zadeva neposredno, bo pa imela za zavod, ki je upravitelj Stare mestne elektrarne in organizacijo, ki je vpeta v širšo uprizoritveno - predvsem neodvisno - sceno, kratkoročne in dolgoročne negativne posledice.

Kot kratkoročne učinke v Bunkerju navajajo okrnjen program v Stari mestni elektrarni, kjer kot zavod zagotavljajo servis predvsem neodvisnim uprizoritvenim projektom. Realizacija teh projektov je namreč v največji meri odvisna prav od projektnega denarja. Predvidevajo tudi, da precej projektov ne bo izvedenih ali pa bo bistveno okrnjenih. Dolgoročno pa se bojijo, da bodo tovrstne odločitve umetnike še najprej po več mesecev puščale v negotovosti, glede financiranja njihovega ustvarjanja. Delo v tem času ne more steči ali pa teče, ustvarjalci pa zanj niso plačani. Opozarjajo tudi, da lahko tako radikalni rezi odrežejo enega najbolj vitalnih delov sodobne produkcije. Zato nasprotujejo takšnim odločitvam ministrstva, saj menijo, da so nestrokovne in nepravične.

V društvu Asociacija so v stališču do ustavitve enoletnega razpisa med drugim zapisali, da je nevladni sektor v kulturi in umetnosti vedno eden prvih, ki trpi posledice proračunskih rezov, kljub temeljni razvojni vlogi, ki jo nosi in kljub temu, da "zagotovo ni tisti, ki bi neracionalno trošil državna sredstva". Ob tem so spomnili na prvo žrtev rezov - samozaposlene v kulturi. Menijo, da mora ministrstvo končno zavzeti bolj proaktivno držo in storiti vse, da nevladnemu sektorju v kulturi in umetnosti zagotovi sredstva, ki jih potrebuje za svoje optimalno delovanje na vsaj dosedanji ravni.

Kot navajajo, že ta niso bila velika v primerjavi z drugimi proračunskimi porabniki iz polja kulture in umetnosti glede na njihovo storilnost. Obenem od ministrstva pričakujejo tudi reformo celotnega kulturno političnega modela, na katero nevladni sektor v kulturi in umetnosti čaka že vrsto let. Društvo se bo v zvezi z razpisom s svojimi člani sestalo v tem tednu, da se uskladijo glede ukrepanj in odzivov. (STA, mm)