»Rešitve moramo prinesti mi«

Arhar in Rogić pričakujeta, da bodo pri rešitvah v Bis upoštevana vsa dejstva, ki so povzročila zaplete z nastankom novih držav

Slovenski in hrvaški finančni strokovnjak France Arhar in Zdravko Rogić sta se danes na Bledu sešla na tretjem sestanku, na katerem bosta skušala najti rešitev za vprašanje hrvaških državnih pooblastil dvema komercialnima bankama za tožbe proti LB in NLB.

Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je pred sestankom izrazil pričakovanje, da bosta prišla do končne rešitve, potem ko je hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić v pismu izrazila pripravljenost Hrvaške, da se vprašanje LB rešuje pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (Bis), torej v okviru nasledstva. Reševanje v okviru Bis pa pomeni, "da se ustavijo postopki pred hrvaškimi sodišči", je dodal.

Ljubljana tako pričakuje, da bo hrvaško ministrstvo za finance umaknilo pooblastila Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb, na podlagi katerih na Hrvaškem tožita LB in NLB. Tožita ju za sredstva, ki jih je Hrvaška v začetku 90. let prenesla v javni dolg in sta jih banki takrat izplačali delu hrvaških varčevalcev zagrebške podružnice LB. Tožita ju v dobro hrvaške države, saj sta sami dobili državne obveznice. Po umiku pooblastil bi nato po besedah Erjavca v Sloveniji hitro začeli postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU. Hrvaška sicer vztraja, da reševanje vprašanja LB ni povezano s postopkom ratifikacije.

Arhar in Rogić sta se prvič sešla 28. avgusta na Otočcu, nato pa še 18. septembra v Zagrebu. Doslej sta obravnavala zgodovino spora pred osamosvojitvijo, ko so se zgodile spremembe v bančnem sistemu takratne skupne države in sta Slovenija in Hrvaška začeli razvijati bančna sistema na različnih osnovah. Kot je po dvournem srečanju povedal Arhar, sta glede tožb, ki jih s pooblastili hrvaške države vodita komercialni banki proti LB in NLB, ugotovila, "da nista od včeraj; ena je celo iz leta 1995" in da je bil medtem leta 2001 podpisan sporazum o nasledstvu in nato ratificiran. "Te tožbe same po sebi ne morejo ovirati nadaljnjega procesa, kajti logično je, da bo kakršenkoli dogovor, ki naj bi bil dosežen med državami, avtomatično pomenil končanje tudi teh procesov," je dodal.

Povedala sta še, da bosta glede reševanja v okviru Bis ponudila vsak svoji državi, da sta pripravljena skupaj oditi v Basel in obiskati Bis, da bi se z vodstvom pogovorili, kako bi začeli skupna pogajanja o tem vprašanju in nato skupaj povabili ostale naslednice, da se pridružijo pogajanjem, tako da bi skupaj našli rešitev, ki je v pogodbi o nasledstvu ni bilo. Povedala sta tudi, da sta govorila tudi o možnih rešitvah na pogajanjih v Baslu. Kot je dejal Arhar, sta "nekatera dejstva dodatno prediskutirala in nakazala smeri," vendar pa o njih javno ne moreta spregovoriti, saj da je treba te ideje najprej posredovati obema vladama. Zavedata pa se, da "nihče namesto nas ne bo prišel z rešitvami; rešitve moramo prinesti mi," je dejal Arhar. Dodal je, da sta rešitve iskala z jasnim ciljem, da bi do njih prišlo čim prej, saj je 21 let res dolga doba, ki povzroča po nepotrebnem nezaupanje med narodoma in državama. Oba sta izrazila optimizem glede možnosti rešitve, nista pa hotela komentirati izjav, ki so bile dane med njunima srečanjema.

Kot je dejal Arhar, pričakujeta, da bodo pri rešitvah v Bis upoštevana vsa dejstva, ki so povzročila zaplete z nastankom novih držav. Torej, "da tukaj ne gre za čisti monetarni minimalizem, za čisto bilanco, ampak dejansko za priznanje vsega tistega, kar je bilo na eni ali drugi strani narejeno z dobrim namenom, da se najde rešitev", je dejal Arhar. Rogić pa je dodal, da sta že oblikovala dokaj jasne obrise rešitve za vprašanje starih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB v Baslu in da med njima glede tega ni razhajanj. (STA, mm)