92 let od koroškega plebiscita

Pred 92 leti, 10. oktobra 1920, je na avstrijskem Koroškem v skladu z odločitvami pariške mirovne konference potekal plebiscit, ki je zakoličil mejo med tedanjo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Izidi plebiscita so privedli do tega, da je del slovenskega naroda ostal v Avstriji.

Pred plebiscitom so Celovško kotlino razdelili na cono A in cono B. Južna cona A je obsegala okraje Rožek, Borovlje, Velikovec in Pliberk, cona B pa Celovec z okolico.

Plebiscit so najprej izpeljali v coni A, kjer se je 59,04 odstotka volilnih upravičencev izreklo za Avstrijo, 40,96 odstotka pa za kraljevino SHS. Volilna udeležba je bila skoraj 96-odstotna.

S tem, ko so se volivci v coni A odločili za Avstrijo, je glasovanje v coni B avtomatično odpadlo. Karavanke so postale del meje med državama, na avstrijskem Koroškem pa je ostala slovenska manjšina. Ta je šele lani dočakala kompromisni dogovor o 164 dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem.

Tik pred obletnico je sicer pozitivno vzdušje med manjšino in večino razburkal viden član koroških svobodnjakov (FPK), deželni svetnik Harald Dobernig, ki je na slovesnosti Koroške brambovske zveze med drugim dejal, da koroški Slovenci "niso pravi Korošci" in da je rešitev glede dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem "začetna droga" za koroške Slovence.

Njegove izjave so naletele na kritike tako na avstrijskem Koroškem kot tudi na Dunaju in v Ljubljani. Dobernigov strankarski kolega, deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler, se je kasneje za svetnikove izjave manjšini opravičil.

Kot običajno se bodo uradne slovesnosti na dan obletnice plebiscita začele ob 9.30 na celovškem pokopališču, sledila bo slovesnost na dvorišču deželnega zbora.

Prvič tokrat za govorniškim odrom ne bo predstavnika domovinskih združenj, bo pa spregovorila 16-letna Julia Herbst iz Šentvida ob Glini. Sledili bodo nagovori predsednika deželnega zbora Josefa Lobniga (FPK), deželnega glavarja Gerharda Dörflerja (FPK) in celovškega župana Christiana Scheiderja (FPK). Člani konsenzne skupine pa bodo popoldne obiskali muzej v Velikovcu. (STA, mh)