Na široko o širitvi EU

Širitveni pregled ni prinesel preveč spodbudnih novic

Evropska komisija je v Bruslju objavila letni širitveni pregled napredka devetih držav na poti v EU, ki državam na Zahodnem Balkanu ni prinesel posebej spodbudnih novic o skorajšnjih premikih, temveč je le opisal obstoječe stanje. Hrvaška, ki je tik pred ciljem, se bo morala v zadnjih kilometrih še bolj potruditi.

Hrvaški gre dobro, a vendar bo morala na nekaterih področjih še bolj zavihati rokave, da se bo lahko uniji res pridružila 1. julija prihodnje leto, kot je predvideno, ugotavlja Evropska komisija. V desetih od 35 poglavij je že izpolnila vse naloge, v 15 je skoraj na cilju, v preostalih pa mora okrepiti prizadevanja. Komisija je ob tem opredelila deset ključnih nalog v treh najbolj problematičnih poglavjih - konkurenca, pravosodje in temeljne pravice ter svoboda, pravica in varnost.

V delu poročila, ki se nanaša na odnose Hrvaške s Slovenijo, je omenjena tudi Ljubljanska banka, in sicer da je "Hrvaška potrdila pripravljenost za nadaljevanje pogovorov v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu". Komisar za širitev Štefan Füle je poleg tega ob predstavitvi širitvenega svežnja v Evropskem parlamentu ponovil znana stališča komisije: naj državi poiščeta vzajemno sprejemljivo rešitev, pozdravil je imenovanje dveh strokovnjakov in izrazil prepričanje, da bo pristopna pogodba v vseh državah unije ratificirana pravočasno. Do konca septembra jo je ratificiralo 13 članic. Zadnje poročilo o uresničevanju hrvaških zavez na poti v unijo bo komisija objavila spomladi prihodnje leto. "Ključno je, da Hrvaška zaostri fokus in zagotovi, da bodo priprave končane pravočasno," še poudarjajo v Bruslju.

Sicer pa je precej vznemirjenja povzročilo poročanje nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung, da Hrvaška po navedbah bruseljskih virov ne izpolnjuje pogojev za polnopravno članstvo v EU, kar lahko ima za posledico celo zamik njenega vstopa v unijo. Komisar Füle je poudaril, da Hrvaška nima razloga za zaskrbljenost in da se posameznih kritičnih tonov v tem obsežnem poročilu ne sme napačno tolmačiti, saj bo Hrvaška zagotovo izpolnila deset nalog, ki jih je opredelila komisija. Hrvaški predsednik Ivo Josipović je vsebino poročila ocenil kot "bolj ali manj pričakovano".

Srbija mora za začetek pristopnih pogajanj z EU "vidno in trajno" izboljšati odnose s Kosovom. V Beogradu so pričakovali več, zato so še pred nekaj tedni zatrjevali, da je čimprejšnji začetek pogajanj za njih prva prioriteta, a so nato ob spoznanju, da bodo novice slabe, spremenili ton, češ da se jim nikamor ne mudi, saj je desetletje hitenja na poti v unijo Srbijo pahnilo v revščino. Kosovo je lahko zadovoljno z rezultatom študije o tem, ali je izvedljivo, da z EU sklene sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, ki velja za nekakšno zagotovilo o nepovratnosti poti v unijo. Študija je namreč pokazala, da EU in Kosovo ta sporazum lahko skleneta, tudi če članice unije nimajo enakih stališč o statusu Kosova. A najprej mora Kosovo izpolniti niz pogojev.

Črna gora je junija začela pristopna pogajanja in čaka, da se konča proces primerjave njene zakonodaje z evropskim pravnim redom. Pričakuje se, da bo prihodnje leto odprla prva poglavja, med njimi najprej najtežji - pravosodje in temeljne pravice ter svoboda, pravica in varnost. Makedonija, ki je kandidatka od leta 2005, je že četrto leto zapored dobila priporočilo za začetek pogajanj, ki pa se zaradi spora z Grčijo o imenu ne udejanji. Komisija poudarja, da bi odločitev za pogajanja prispevala k ustvarjanju pogojev za to, da se najde rešitev o imenu, Makedonijo pa poziva, naj se z Grčijo "brez odlašanja" dogovori o vzajemno sprejemljivi rešitvi.

Albaniji komisija namenja pogojno priporočilo za dodelitev statusa kandidatke. Pogoj je izpolnitev niza ključnih reform na področju pravosodja in javne uprave, revizija parlamentarnih pravil ter zavezanost v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Ključen test pa bo izvedba parlamentarnih volitev v letu 2013.

BiH, ki še ni niti zaprosila za članstvo in ne izpolnjuje nobenih pogojev za kakršen koli napredek, ostaja na repu kolone, skupaj s Kosovom, katerega napredek razen notranjih problemov ovira tudi dejstvo, da ga pet članic unije - Španija, Slovaška, Romunija, Grčija in Ciper - še vedno ne priznava kot samostojno državo. Pomembni koraki na poti držav Zahodnega Balkana v unijo so podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki zagotavlja nepovratnost procesa, prošnja za članstvo v uniji, status kandidatke, začetek pogajanj in podpis pristopne pogodbe.

Poleg sedmih držav Zahodnega Balkana sta v procesu širitve še Turčija in Islandija. Turčija je na poti v EU še vedno v popolnem zastoju, Islandija pa vztrajno napreduje. Tudi njima širitveni pregled ni prinesel novic. Turčija je za status kandidatke zaprosila leta 1987 in pogajanja začela hkrati s Hrvaško oktobra 2005, vendar je v popolnem zastoju od junija 2010. Doslej je v več kot šestih letih pogajanj odprla le 13 poglavij.

Islandija je, čeprav je pogajanja začela leta 2010, torej pol desetletja za Turčijo, odprla že 18 poglavij. Vsa priporočila komisije se lahko udejanjijo šele, ko jih s soglasjem potrdijo članice unije. Širitev je običajno na dnevnem redu decembrskega vrha EU, ki ima pri tem zadnjo besedo. (STA, mm)