Sindikati in delodajalci o objavi davčnih dolžnikov in dvigu DDV

Socialni partnerji danes na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) obravnavajo tudi vprašanji objave davčnih dolžnikov in selektivnega zvišanja DDV. Sindikati objavo pozdravljajo, delodajalci pa ne, saj menijo, da bi bila denimo krivična do podizvajalcev. Selektivnemu dvigu DDV nasprotujejo oboji. Med drugim naj bi namreč okrepil sivo ekonomijo.

Ena od odmevnih tem današnje seje ESS je poročilo davčne in carinske uprave o stanju in gibanju davčnega dolga. To je avgusta razkrilo, da so imeli gospodarske družbe in samostojni podjetniki konec junija skupaj za 830 milijonov evrov davčnega dolga.

Vlada je konec septembra sprejela novelo zakona o davčnem postopku, ki pripravlja pravne podlage za objavo davčnih dolžnikov, tudi z imenom. Davčna uprava bi po tem sistemu lahko objavila davčne dolžnike, ki vsaj tri mesece dolgujejo več kot 5000 evrov davka.

Sindikati so objavi davčnih plačnikov naklonjeni. Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi je pred začetkom današnje seje ocenil, da je treba objaviti ime vsakogar, ki je dolžen državi. Dolžnik mora pojasniti, zakaj ni sposoben poravnati davčnega dolga oz. zakaj tega ne želi storiti, je prepričan.

V argumente zoper objavo s strani informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar dvomi. Kot je opozoril, je imela Pirc Musarjeva že nekaj "obskurnih predlogov in pripomb", tako da danes denimo zato ne vemo, kdo je lastnik kakšne nepremičnine. "Ne vem, ali to koristi preglednosti sistema," je dejal Posedi. "Morate vedeti, da ljudje z imeni in priimki povzročajo težave v naši družbi, kradejo, si ustvarjajo neverjetno bogastvo. Če ti ljudje z imeni in priimki ostanejo dolžni ali imajo neko premoženje, ni nič narobe, če se to ve," je dodal.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer ima medtem v zvezi z objavo pomisleke. Pred sejo je kot predstavnik malih podjetnikov pojasnil, da so le ti ponavadi v "verigi kolateralne škode velikih". Zdi se mu, da ne bi bilo pravično objaviti imen dolžnikov, ki denimo niso prejeli plačila za delo s strani SCT in zato niso bili sposobni poravnati davka in prispevkov.

Razprava socialnih partnerjev bo očitno razgreta tudi glede predvidenega selektivnega zvišanja DDV. Vlada je namreč minuli teden predstavila predlog novele zakona o DDV, ki predvideva, da bodo po novem z 20-odstotno stopnjo DDV obdavčeni tudi komunalne storitve, uporaba športnih objektov, časopisi in revije, hrana za male živali, storitve čiščenja oken, frizerske storitve ter dobava lončnic, sadik in rezanega cvetja.

"Danes bomo govorili o tem, da se ne plačujejo davki, o tem, da je treba preprečevati sivo in črno ekonomijo. Z dvigom davka na frizerske storitve bomo dosegli točno nasproten učinek. Vsi se bodo strigli doma za zaprtimi vrati. Ni teoretične možnosti, da bodo polovili vse tiste, ki bodo delali tako," je zatrdil Antauer.

Bolj kot selektivno zviševanje DDV bi bilo po njegovih besedah, če je korak v to smer že nujen, ustrezno linearno zviševanje splošne stopnje DDV.

Posedi je medtem predlog novele ocenil kot "obskurno dejanje". Spomnil je, da je Pergam reprezentativen sindikat v časopisno-informacijski dejavnosti. V tej luči je izpostavil, da so zgroženi nad predvidenim zvišanjem davka na tiskane medije. "Naredili bomo vse, da se to umakne," je napovedal.

Na vprašanje, ali bi bil primernejši dvig splošne stopnje DDV, je odgovoril, da je treba biti pri DDV zelo previden, saj njegovo zvišanje prizadene najnižje sloje. V primeru njegovega dviga so potrebne analize, kako bi to vplivalo na koga, kako na dolgoročni kulturni in sociološki razvoj države. Na ta način bi se lahko po njegovih besedah v času krize prišlo tudi do ničelne stopnje DDV za določene zadeve, denimo za kruh, mleko, jajca. (STA, mh)