Lagardova: Javni dolg v razvitih državah na vojnih ravneh

Javni dolg v razvitih državah v povprečju znaša 110 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in je tako bolj ali manj na vojnih ravneh, je danes opozorila generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Prav visoka zadolženost razvitih držav je po njenih besedah največja grožnja gospodarski rasti.

"Brez rasti je prihodnost svetovne ekonomije ogrožena, največja ovira za rast bo v prihodnje nedvomno breme dediščine javnega dolga, ki v razvitih državah v povprečju dosega 110 odstotkov BDP, kar je bolj ali manj na vojnih ravneh," je Lagardova v Tokiu zatrdila na plenarni seji IMF in Svetovne banke ob uvodu v osrednji del letnega zasedanja obeh ustanov.

Javni dolg v razvitih državah naj bi po ocenah IMF prihodnje leto narasel na 113 odstotkov BDP, rekorderka med razvitimi državami pa je Japonska, kjer dolg dosegla 237 odstotkov BDP. Javni dolg je 100 odstotkov BDP presegel že tudi v ZDA, v območju evra pa je bil medtem v prvem letošnjem četrtletju pri 88,2 odstotka BDP.

Lagardova je po poročanju tujih tiskovnih agencij zatrdila, da je zniževanje javnega dolga ključna naloga, ki pa bo brez gospodarske rasti izjemno težka in bo terjala pravilno dinamiko zniževanja primanjkljaja, zato da ne bodo človeški stroški tega procesa previsoki. "Visoka zadolženost zelo otežuje zagon rasti, tako da morajo države hoditi po zelo ozki poti. Verjetno gre za dolgo pot, za katero verjetno ne obstajajo nobene bližnjice. A po tej poti morajo iti," je ponazorila Francozinja na čelu IMF. Pojasnila je še, da so oblasti v razvitih državah zaradi visokega dolga zelo izpostavljene izbruhom nezaupanja. Zadolženost jim namreč otežuje prepotrebne investicije v infrastrukturo 21. stoletja ob istočasnem ohranjanju socialnih modelov.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je v japonski prestolnici ocenil, da prezadolžene članice območje evra nimajo druge alternative, kot da na srednji rok znižajo javni dolg. Prepričan je, da odpoved temu cilju na bi vzbudila zaupanja, temveč prej zmedo. Trenutna povišana brezposelnost in gospodarske težave so namreč po njegovem mnenju prav posledica javnofinančne šibkosti. (STA, mh)