Karadžić hoče nagrado za svoja dejanja

V Haagu se je danes z uvodno besedo tožilstva začelo sojenje bivšemu predsedniku samooklicane Republike Srbske krajine Goranu Hadžiću. Tožilec je opisal nekaj incidentov, ki so leta 1991 na vzhodu Hrvaške terjali več deset življenj, in odgovornost zanje pripisal Hadžiću. Obenem se je v Haagu danes začel dokazni postopek obrambe Radovana Karadžića.

67-letni Karadžić, nekdanji vodja bosanskih Srbov, se je pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu danes označil za "blagega in strpnega moža z veliko sposobnostjo razumeti druge", piše francoska tiskovna agencija AFP. Ponovno je tudi zanikal vse obtožbe na svoj račun in zatrdil, da je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil vojno in zmanjšal trpljenje ljudi. "Namesto da sem tu kot obtoženec, bi moral biti nagrajen za vse dobro, kar sem storil," je dejal.

Nekdanji predsednik Republike srbske je sicer v Haagu obtožen genocida, zločinov proti človečnosti in kršitev pravil vojskovanja v BiH med letoma 1992 in 1995. Sodni proces proti njemu se je začel leta 2009, pred sodiščem pa se brani sam. Za predstavitev dokazov je sodni senat Karadžiću odobril 300 ur, kolikor jih je imelo na voljo tožilstvo.

Prav tako danes se je z nastopom tožilca Douglasa Stringerja v Haagu začelo sojenje Hadžiću, ki je obtožen zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v vzhodni Slavoniji v letih 1991-1993. V prvem nastopu pred sodiščem 24. avgusta lani se je Hadžić izrekel za nedolžnega po vseh točkah obtožnice.

Stringer je v uvodni besedi med drugim opisal, kako so v centru za urjenje vojakov v Erdutu, ki je služil kot sedež srbske prostovoljne garde pod vodstvom Željka Ražnatovića Arkana, 9. novembra 1991 mučili in ubili Franja Papa, njegovega sina Mihajla ter še devet ljudi, Hrvatov in Madžarov. Nekaj dni kasneje so bili ubiti še Franjeva soproga Julijana in njun sin, potem ko je Julijana začela spraševati po izginulem soprogu in sinu.

Opisal je tudi dogodek v Lovasu, ko so kakih 50 nesrbskih zapornikov prisilili, da hodijo po polju, na katerem so srbske sile pred tem nastavile mine. Potem ko je eksplodirala prva mina, so začeli nanje streljati. Ubitih je bilo 21 Hrvatov, ostali so bili ranjeni. "To so bili prvi zločini, ki so spremljali smrt kulturno bogate in raznolike države, imenovane Jugoslavija," je poudaril Stringer. Kot je zatrdil, je Hadžić, ki je bil takrat na čelu vlade Srbske avtonomne pokrajine Slavonija, Baranja in zahodni Srem (SAO SBZS), vedel za te incidente in ni storil ničesar, da bi jih preprečil, še več, te zločine je odobril.

Po uvodni besedi, ki naj bi trajala od dve in pol do treh ur, bo tožilstvo začelo z zaslišanjem prič, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Skupno naj bi tožilstvo poklicalo 85 prič in za to porabilo 175 ur. (STA, mh)