Pokojninska reforma in reforma trga dela v DZ

Vlada je na današnji seji sprejela besedilo pokojninske reforme in reforme trga dela, ki ju zdaj pošilja v državni zbor. Reformo pokojninskega sistema opredeljuje zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, reformo trga dela pa zakon o delovnih razmerjih in zakon o urejanju trga dela.

O vseh treh zakonih se sicer vlada že mesec dni pogaja s socialnimi partnerji, vendar pogajanja še niso končana. Ker vlada želi, da bi obe reformi začeli veljati že v začetku naslednjega leta, jih mora v DZ poslati že zdaj, da bosta lahko sprejeti pravočasno. Premier Janez Janša je na torkovem sestanku koalicije s člani Ekonomsko-socialnega sveta zagotovil, da bodo pogajanja s socialnimi partnerji še naprej tekla na enak način kot do zdaj, vsebino vseh treh zakonov pa bo mogoče spreminjati v sami parlamentarni proceduri.

Po njegovih besedah se z obravnavo mudi tudi zato, ker je pokojninski zakon obvezni del proračunskega svežnja. Prav tako bo Slovenija na ameriškem trgu naslednji teden prodajala državne obveznice, potrditev obeh reform na vladi pa naj bi bila pozitiven signal potencialnim kupcem.

Kot je zapisano v gradivu po seji vladi, želi vlada z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pokojnini, ki temelji na vplačanih prispevkih, povrniti status pravice, zaslužene z minulim delom in prispevki, vplačanimi v pokojninsko blagajno, ter zagotoviti preglednost pokojninskega sistema.

Z zakonom o delovnih razmerjih želi vlada zagotoviti čim večjo stopnjo zaposlenosti do leta 2020, z zakonom o urejanju trga dela pa doseči večjo fleksibilnost na trgu dela in "zmanjšati past brezposelnosti za brezposelne osebe s spremembami na področju denarnih nadomestil", je zapisano v vladnem gradivu.

Vlada je v predlog pokojninske reforme, katere besedilo je sprejela danes, vnesla več predlogov sindikatov, med njimi ugodnosti za tiste, ki so začeli delati pred 18. letom, in za starejše brezposelne, ter skrajšanje obdobja za izračun pokojninske osnove. A še vedno veliko stvari ostaja neusklajenih.

Pogoji za upokojitev in znižanje upokojitvene starosti

Pri pogojih za upokojitev vlada v besedilu zakona, ki ga bo poslala v DZ, predlaga, da bi se tako moški kot ženske upokojevali s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa in starosti 60 let. Pri tem se pogledi vlade in sindikatov razhajajo predvsem pri prehodnih obdobjih (predvidena so prehodna obdobja do leta 2019), kjer si sindikati želijo, da bi se pogoji zaostrovali nekoliko počasneje.

Predlog določa, da se lahko starost, potrebna za upokojitev, tudi zniža, in sicer v primeru uveljavljanja otrok, služenja vojaškega roka in v prid tistih, ki so začeli delati pred 18. letom starosti. Slednjih v prvotnem predlogu, predstavljen v začetku septembra, ni bilo.

Po predlogu vlade bi lahko otroke pri skrajšanju pokojninske starosti uveljavljala ženska (moški le, če je užival nadomestilo za starševstvo), pri čemer bi se ji lahko starost znižala na 62 let, če ima dopolnjenih 38 let pokojninske dobe brez dokupa, oziroma na 58 let, če ima 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Pri tem bi se ji lahko starostna meja za enega otroka znižala za šest mesecev, za vsakega nadaljnjega pa za 10 mesecev.

Do znižanja starostne meje zaradi vojaščine bi bili po predlogu upravičeni tisti moški, ki so dopolnili 38 let pokojninske dobe brez dokupa (sindikati predlagajo 30 let), in sicer največ do dopolnjenega 63. leta starosti, ter moški, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa - največ do dopolnjenega 58. leta starosti. Pri tem pa bi se lahko upoštevali le dve tretjini služenja vojaškega roka.

Do znižanja starostne meje zaradi dela pred 18. letom pa bi bili upravičeni tako moški kot ženske, če so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa, vendar bi se jim upoštevala le polovica obdobja dela pred 18. letom. Prav tako bi se jim starostna meja lahko znižala največ do dopolnjenih 58 let in šest mesecev starosti. Nasprotno sindikati zahtevajo, da bi se jim štelo polno obdobje dela pred 18. letom.

Odmera starostne in predčasne pokojnine

Pri odmeri starostne in predčasne pokojnine vladni predlog predvideva, da se za izračun pokojninske osnove upošteva 24 najboljših zaporednih let zavarovanja, medtem ko je prvotni predlog predvideval 28 najboljših zaporednih let minus tri najslabša leta. Pri tem naj bi bili vlada in sindikati dokaj blizu, bodo pa še kar nekaj pogajanj po napovedih sindikatov zahtevali drugi dejavniki, ki vplivajo na višino pokojnine, denimo določitev odstotka za odmero starostne pokojnine in valorizacijski količnik.

Varstvo pričakovanih pravic in brezposelnih

Vladni predlog zakona v prehodnih določbah določa, da bi osebe, ki so do uveljavitve novega zakona izpolnile pogoje za starostno pokojnino po starih predpisih, vendar še niso vložile zahtevka, enake pravice ohranile tudi po uveljavitvi zakona.

Prav tako vladni predlog na zahtevo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije povsem na novo predvideva, da se lahko zavarovanec, ki je na dan 10. oktobra 2012 prejemal denarno nadomestilo za brezposelnost ali mu je zavarovanje do upokojitve plačeval zavod za zaposlovanje in bi vmes izpolnil pogoje za upokojitev, tudi po uveljavitvi novega zakona upokoji pod starimi pogoji. V tem delu je zakon s sindikati sicer še vedno neusklajen, saj ti zahtevajo, da slednje velja za vse tiste, ki bodo omenjeni dve pravici uživali tudi na dan 31. december 2012.

Usklajevanje pokojnin

Pokojnine se po predlogu zakona, ki ga je vlada poslala v DZ, izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin, pri čemer ima DeSUS o tem nekoliko drugačna stališča, saj predlaga, da se pokojnine usklajujejo dvakrat na leto.

Bonusi

Predlog zakona uvaja bonus za tiste, ki ostanejo v zaposlitvi tudi po dopolnjeni polni pokojninski dobi. Vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine bodo tako zaposleni ob plači upravičeni še do 20 odstotkov pokojnine, ki bi jim pripadala ob upokojitvi. Hkrati pa se jim bo z vsakim letom, ko bodo ostali v zaposlitvi, povečeval tudi odmerni odstotek za pokojnino. Bonus bo zavarovanec užival vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do 65. leta starosti.

Pri nekaterih predlogih je sicer težko reči, v kolikšni meri so usklajeni s sindikati in koliko so sindikati pri njih pripravljeni popuščati, saj se pogajajo po načelu, da "ni nič dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno". Pogajanja se bodo zagotovo nadaljevala tudi po obravnavi na vladi, predlog pa naj bi nato glede na dogovorjeno dopolnjevali skozi proceduro v državnem zboru, vse tja do sredine decembra.

Pogajanja, ki v okviru delovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta potekajo dvakrat tedensko, so se začela 19. septembra. Vlada si želi, da bi reforma začela veljati s 1. januarjem prihodnje leto. (STA, mh)