O plinskih terminalih nič novega, Italija za trilateralo s Hrvaško

Ministri Slovenije in Italije so danes na Brdu pri Kranju govorili tudi o načrtovani gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Italija je danes predlagala širše pogovore, v katerih bi poleg Slovenije in Italije sodelovala še Hrvaška in bi celovito obravnavali prostor severnega Jadrana ter znotraj tega vprašanje energetske oskrbe.

Kot je po dvostranskih pogovorih z italijanskim ministrom za okolje in zaščito naravnih virov in morja Corradom Clinijem povedal slovenski minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, so ti potekali "v zelo konstruktivnem vzdušju". A kot je dodal, je bil tokrat narejen le "posnetek stanja", kakšnih konkretnih napovedi za naprej pa ni bilo na nobeni strani.

Slovenija sicer po njegovih besedah pozdravlja italijansko pobudo za širše, trilateralne pogovore o energetski oskrbi v severnem Jadranu in bo v njih z veseljem sodelovala. Slovenija je poleg tega danes ponovila svoje nasprotovanje načrtovanim plinskim terminalom, kot alternativo pa izpostavila Južni tok, ki lahko po njeni oceni na dolgi rok zagotovi dovolj plina za ta del Evrope.

Minister Clini je po drugi strani jasno povedal, da je gradnja terminala v Žavljah, za katerega je okoljevarstveno poročilo že sprejeto, tako z okoljskih, varstvenih kot tudi prometnih vidikov le še notranja zadeva Italije.

Drugače pa je s projektoma gradnje off-shore terminala in povezanega plinovoda, za katera je to poročilo še v izdelavi, napredek pa ovira tudi močno nasprotovanje lokalne skupnosti. Na teh projektih je dela še veliko, tudi kar se ocene čezmejnih vplivov tiče, je priznal in v luči tega tudi pozval k širšim, celovitim pogovorom.

Glede morebitnih tožb Slovenije proti Italiji zaradi spornih terminalov - med drugim se je omenjala tožba pred Sodiščem EU -, je Bogovič danes razkril le, da je bil opravljen "skrben pregled dokumentacije, osnov, ki so lahko podlaga za takšno tožbo", a da se vlada s tem vprašanjem zaenkrat še ni ukvarjala. Tožb danes sicer niso omenjali.

Poleg terminalov sta Bogovič in Clini danes govorila še o povezavah med pristanišči v severnem Jadranu, predvsem glede projekta proge Divača-Koper, za katerega je Slovenija Italiji že poslala potrebno gradivo in sedaj čaka na presojo čezmejnih vplivov na okolje, ki jo pričakuje v kratkem.

Govorila sta tudi o mešani italijansko-slovenski komisiji za vodno gospodarstvo, ki pripravlja načrt upravljanja reke Soče in kjer delo dobro napreduje, nov sestanek je dogovorjen za prvo polovico novembra. Govorila sta še o sodelovanju v okviru Alpske konvencije in pa nastajajoče Jadransko-jonske makroregije.

Med osrednjimi temami tokratnega že četrtega koordinacijskega odbora ministrov sosednjih držav je sicer položaj slovenske manjšine v Italiji, ki se tudi letos sooča z nevarnim krčenjem finančnih sredstev iz italijanskega državnega sklada za zaščitni zakon za manjšino, tudi sredstva iz podobnega sklada na ravni dežele FJK pa so vedno bolj skopa in le stežka pridejo do manjšine.

O tem je z italijanskim kolegom Giuliom Terzijem govoril zunanji minister Karl Erjavec, ki pa bo dogovorjeno predstavil na novinarski konferenci po koncu plenarnega zasedanja ministrov, ki trenutno poteka. Strani bosta sicer podpisali tudi skupno izjavo. (STA, mh)