Obama napadalen, Romney pomirljiv

Ameriški predsednik Barack Obama je na zadnjem televizijskem soočenju z republikanskim predsedniškim kandidatom Mittom Romneyjem nastopil agresivneje od nasprotnika, ki se je presenetljivo veliko strinjal s sedanjo zunanjo politiko ZDA, kar je bila glavna tema sinočnje debate na floridski univerzi Lynn v Boca Ratonu.

Nemudoma po soočenju je anketa med neopredeljenimi volivci televizije CBS pripisala zmago Obami s 53 proti 23 odstotkom. Po anketi televizije CNN med registriranimi volivci pa je Obama zmagal s 48 odstotki proti Romneyjevim 40 odstotkom. Obama je torej zmagal po točkah glede zunanje politike, vendar pa je vprašanje koliko bo to vplivalo na nadaljnji potek kampanje.

Soočenje, ki ga je vodil Bob Schieffer s televizije CBS, je namreč s področja zunanje politike, pogosto "pobegnilo" nazaj h gospodarskim temam, ki volivce letos najbolj zanimajo in Romney je pri tem ponavljal svoj glavni argument, da je okrevanje pod Obamo prepočasno. Zunanja politika ni v ospredju in demokratski strateg Bob Shrum je pred soočenjem tujim dopisnikom v New Yorku povedal, da bo gledanost zadnjega soočenja zanesljivo manjša od prejšnjih dveh.

Kandidata sta debatirala o temah, ki so bile doslej v ospredju kampanje. To so Iran, Afganistan, Sirija, Libija, Izrael, Kitajska, Rusija in obrambni proračun ZDA. Izzivalec Romney ni ponudil drugačnih odgovorov na izzive, od tistih, ki jih daje Obamova zunanja politika, svoje privržence pa je morda malce razočaral, ker se je s predsednikom pogosto strinjal.

Po novem je presenetil z izjavo, da podpira umik ameriške vojske iz Afganistana do konca leta 2014, čeprav je doslej nasprotoval določitvi datuma umika. Romney je tudi podprl Obamovo politiko pobijanja terorističnih osumljencev z brezpilotnimi letali, vendar obenem nenehno poudarjal, da je za mir po svetu, uporaba sile pa je tudi zanj tudi glede Irana zadnji izhod.

Zbadljivk, ki jih opazovalci tovrstnih soočenj najbolj pričakujejo, ni bilo veliko. Najbolj je odmevala Obamova, ko je Romney zagovarjal povečanje porabe za vojsko in dejal, da ima ameriška mornarica danes manj ladij, kot v času prve svetovne vojne. Obama mu je odvrnil, da ima danes vojska manj številnih drugih stvari, kot jih je imela v preteklosti. Na primer tudi manj konjev in bajonetov. (STA, mh)