Janša predstavil predlog proračuna

Predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Janez Šušteršič sta v današnjem začetku redne oktobrske seje DZ predstavila predlog državnega proračuna in proračunski memorandum za prihodnji dve leti. Kot sta dejala, gre za dokumente, ki bodo Sloveniji ponovno omogočili gospodarsko rast in razvoj.

Sprejem proračunskih dokumentov je eden od petih strateških korakov, ki jih mora Slovenija narediti za izhod iz krize, je dejal Janša. V predlog so vključene nujne kratkoročne prilagoditve, ki bodo Sloveniji omogočile izpolnjevanje zavez v okviru postopka presežnega primanjkljaja, na prvem mestu pa je treba nadaljevati s konsolidacijo javnih financ in dolgoročno zajeziti javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP).

Za vztrajanje pri načrtovanem znižanju primanjkljaja se je vlada odločila kljub poslabšanju gospodarskih napovedi, ga je dopolnil Šušteršič. Vlada predlaga sprejem proračunov za leti 2013 in 2014 ob predpostavki, da bodo predlagani pokojninska reforma in ukrepi na trgu dela sprejeti ter da se bo lahko z vso možno hitrostjo lotila reševanja problema bančnih terjatev. To je najboljši način, da v roku enega leta ustvarimo pogoje za hitrejši razvoj, za hitrejšo gospodarsko rast.

Med predlaganimi ukrepi je nekaj bolečih, je opozoril Janša. Vlada se zaveda, da je omejevanje mase plač v javnem sektorju skrajno nepopularen ukrep, je pojasnil načrtovano petodstotno znižanje obsega sredstev za plače zaposlenih v javnem sektorju. A ta ukrep je nujen, javni sektor namreč doslej krize ni občutil tako drastično kot gospodarstvo, nikakor pa ne pomeni razgradnje socialne države in ukinjanje javnega sektorja.

Zaradi napačnega odzivanja na krizo smo po Janševih besedah prišli na rob prepada; "če si zašel in hočeš spet najti pravo pot, moraš verjetno nekaj časa hoditi nazaj", je dejal. Zato bo vlada vsa svoja prizadevanja usmerila v to, da se bo zmanjševanje mase sredstev za plače nadomestilo z rastjo investicij.

Obseg sredstev za investicije se tako prihodnje leto povečuje za 600 milijonov evrov, kar je po njunih besedah posledica dejstva, da je Sloveniji iz preteklih letih ostalo še kar precej neizkoriščenih evropskih sredstev.

V prihodnjem letu še ne moremo pričakovati hitrega gospodarskega okrevanja, je opozoril Janša. Še vedno namreč zaustavljamo padec, ob tem pa obstaja precejšnja verjetnost, da se bodo morala vsa svetovna gospodarstva zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu ponovno soočiti z dvigom cen energentov, kar bo še dodatno poslabševalo gospodarske napovedi. "Naša odgovornost je, da smo na ta scenarij pripravljeni," je dejal.

Brez sanacije bančnega sektorja, ki se po Janševih besedah sooča s problemom kapitalske neustreznosti in šibkim kapitalom, si rasti ne moremo obetati. Dosedanje reševanje teh težav se je izkazalo za neučinkovito, banke pa kljub dokapitalizacijam še vedno ustvarjajo izgubo, je dejal. Hkrati s sanacijo bank pa mora potekati tudi sanacija ostalega gospodarstva.

Oba sta spomnila, da je Slovenija prejšnji teden uspešno izdala dolarsko obveznico. S tem smo se uspeli zadolžiti ceneje, kot bi se na evropskem trgu, kljub temu pa bi lahko bila cena še bistveno nižja, če bi pravočasno vpisali fiskalno pravilo v ustavo, je menil Janša. Šušteršič pa je dodal, da smo na ta denar že tako ali tako računali. Če ga ne bi dobili, "bi se moral verjetno najkasneje čez mesec dni odločiti, katerih obveznosti državnega proračuna ne bom poravnal, ker enostavno ne bi imel na voljo dovolj likvidnih sredstev."

Vlada je predlog proračuna sprejemala v izjemno zahtevnih okoliščinah, je še opozoril premier. Realni obseg BDP je danes pod ravnjo izpred petih let, po BDP na prebivalca smo izgubili skoraj že celo desetletje, realni obseg investicij je padel celo na tistega iz leta 1999. Zaposlenost je na ravni izpred sedmih let, po drugi strani pa je zaposlenost v javnem sektorju s 160.000 zaposlenimi daleč največja v zgodovini.

Razprava o predstavljenih proračunskih dokumentih se bo zdaj preselila na seje zainteresiranih delovnih teles, ki bodo med 23. in 30. oktobrom, kot zadnji pa se bodo do njih 5. novembra opredelili člani odbora DZ za finance in monetarno politiko kot matičnega delovnega telesa. Zatem bo imela vlada pol meseca časa, da na podlagi vloženih dopolnil pripravi dopolnjena predloga proračunov.

Po predlogu naj bi se leta 2013 v državno blagajno steklo 8,6 milijarde evrov, kar je približno 650 milijonov evrov več od ocene za letos, medtem ko se bodo odhodki zvišali za 600 milijonov evrov na 9,6 milijarde evrov. S tem se bo proračunski primanjkljaj nekoliko zmanjšal in se gibal okoli ene milijarde evrov.

V letu pozneje se bodo zmanjšali tako prihodki kot tudi odhodki državne blagajne: prvi na 8,4 milijarde evrov, drugi pa na 9,3 milijarde evrov. Leta 2014 je tako presežek odhodkov nad prihodki načrtovan v višini nekaj manj kot 908 milijonov evrov. Strukturno ravnovesje javnih financ naj bi po načrtih vlade dosegli do konca leta 2015. (STA, mh)