26. 10. 2012 | Mladina 43 | Komentar
Zakaj nismo nagradili Pedra Opeke, dobrega prijatelja ...
... pri čemer že to, da je žirija prisiljena razlagati, zakaj nekega filma ni nagradila, priča o pomanjkanju prostora za ustvarjalni dialog
Portretiranec Pedro Opeka in režiser Jože Možina na premieri filma
© Stane Sršen/ARHIV RTV SLO
Na letošnjem slovenskem filmskem festivalu v Portorožu je prvič dobil prostor tudi dokumentarni film. Ko si je žirija filme ogledala, je bila v precejšnji zagati, saj je bila kakovost izdelkov razmeroma nizka. Žirija je celo tehtala možnost, da nagrade za dokumentarni film sploh ne bi podelila. Teme so bile zelo zanimive, niso pa ti filmi imeli zgodb. Če bi bil v Portorožu televizijski festival, bi bila izbira žirije malo lažja, za »filmski« festival pa so merila le morala biti višja. Filmi so, poleg odsotnosti zgodbe, v veliki večini izkazovali pomanjkanje dela z likom, slabo dramaturgijo, ki jo je včasih še poudarjala razvlečena montaža. Nekateri so bili predolgi, brez pravega ritma, z veliko nepotrebnega ponavljanja istih motivov. Številni avtorji so se odločili za najlažjo pot in so si delo olajšali s pretirano uporabo »govorečih glav«. Zelo skrb zbujajoče je bilo pomanjkanje avtorske distance, ki v nekaterih filmih celo jemlje verodostojnost protagonistom. Samopromocija je tudi močna usmeritev, kot da bi nekateri filmarji videli le sebe.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.