Propad Zahoda: Detroit kmalu mesto duhov?

Ameriški Detroit, nekoč zibelka avtomobilske industrije nezadržno propada, njegove strašljive podobe pa bi ob nadaljevanju krize lahko postale tudi podobe naše prihodnosti

V ameriški predsedniški kampanji prevladujejo gospodarske teme, toda oba tekmeca za položaj predsednika države se še vedno izogibata nekaterih bolečih tem – med njimi je tudi umiranje nekaterih ameriških mest. Ne samo »Flinta«, katerega žalostno usodo je velikokrat predstavil znani ameriški režiser kritičnih dokumentarcev Michael Moore, pač pa tudi nekatera večja mesta. Eno od bolj znanih je seveda Detroit, mesto Forda in začetkov industrijske revolucije, kjer so nekoč izdelali 1000 znanih avtomobilov, modelov »T« na dan je danes mesto, ki – umira.

Tovarna, v kateri je Ford postavil temelje avtomobilske revolucije sicer še stoji, vendar že od sedemdesetih let ne izdeluje niti traktorjev. Mesto s svojo žalostno podobo kaže, kakšna bi lahko bila ameriška – pa tudi evropska mesta - v prihodnosti, če se bo nadaljevala recesija, če ne bo zaposlitev, če življenje v takšnih mestih preprosto ne bo imelo več smisla. Detroit ob tem ni edino mesto, ki vse bolj propada. Tudi Chicago, Cleveland in celo Las Vegas se vse hitreje gibljejo v smeri, ki jo je začrtala usoda Detroita. Tudi mesto Gary v Indiani in Camden v New Jerseyju so primeri mest, ki doživljajo usodo Detroita.

Tragičen propad mesta

Propad Detroita je bil nepričakovan, tragičen in silovit. Ob koncu 19. stoletja so Detroit imenovali Pariz na zahodu, predvsem zaradi svoje lepe arhitekture. Ker leži ob velikih jezerih, je postal pomembno križišče. Leta 1896 je Henry Ford naredil svoj prvi avtomobil v najeti delavnici na Aveniji Mack, leta 1903 pa je ustanovil Ford Motor Company. Pionirji avtomobilske industrije, kot so bili William C. Durant, brata Dodge, Packard in Walter Chrysler so nato še okrepili imidž mesta kot svetovnega avtomobilskega centra. Detroit je postal »Motor City«. V prvi polovici 20. stoletja so se v mesto priselili desettisoči prebivalcev, večinoma iz južnejših držav.

Detroit je postal četrto največje mesto v ZDA, v njem pa je svojo zaposlitev našlo tudi veliko število evropskih emigrantov. Njegov zaščitni znak so postale tudi velike koncerne dvorane in koncerti v živo. V tem času so zgradili Motown Motion Picture Studios veličine ki se je razprostiral na 49 700 kvadratnih metrih površine. Berry Gord Junior je ustanovil Motown Records, za katero so snemali Stevie Wonder, The Temptations, Diana Ross & The Supremes, The Jackson 5, Marvin Gaye in številni drugi glasbeniki. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je v njem živelo 1,85 milijona ljudi. Nato pa se je vse obrnilo navzdol. Leta 2010 je v Detroitu živelo le še 713.000 ljudi, danes okoli 700.000. Več kot milijon ljudi je zapustilo mesto. Danes je mesto znano predvsem po »Detroitskih ruševinah«. Detroit je postal mesto z eno od najvišjih stopenj rasne segregacije v ZDA. V mestu je prihajalo in še prihaja do spopadov med skupinami belcev in črncev, kjer se uničujejo hiše, mečejo bombe. Na koncu so se belci večinoma odselili na obrobje mesta, medtem ko so v centru mesta večinoma ostali temnopolti prebivalci. Mesto ima danes znano ulico Eight Mile Road, ki deli belo populacijo od temnopolte. Slike mesta so neverjetne – kakor da bi šlo za kakšno uničeno mesto v nerazviti državi Afrike, opustošeni po hudih vojaških spopadih.

Usodo mesta je zapečatil propad industrije, ki je mesto dvignile pod oblake. Zaradi selitve avtomobilske industrije v druga mesta, predvsem na Daljni vzhod, so delovna mesta v Detroitu preprosto izginila. Mesto je ostalo brez dohodkov, zaradi česar je zmanjkalo denarja za javne službe. Narkomani in člani uličnih tolp so nato iz propadajočih hiš odnašali vse, kar je bilo vrednega. V Detroitu lahko glede na oglase hišo kupite že za 250 dolarjev, z mesečnim obrokom 1 dolar. V mestu je danes na prodaj 74 hiš s ceno od nič do 1000 dolarjev. Za manj kot 5000 dolarjev je v Detroitu na voljo skoraj 1000 hiš. Župan Detroita Dave Bing je že leta 2010 zatrjeval, da bo z buldožerji poravnal četrtino mesta (okoli 10.000 hiš), kjer so le še ruševine zapuščenih zgradb. Sicer pa podobno ravnajo tudi v nekaterih drugih ameriških mestih. V mestu Youngstown v Ohio z buldožerji porušijo nekaj sto mest letno že od leta 2005 naprej. V mestu Michaela Moora Flint, (Michigan) pa so mestne oblasti uničile že okoli 1100 hiš. Vendar ima Detroit trenutno primanjkljaj okoli 300 milijonov dolarjev in si težko privošči takšen projekt. Nezaposlenost v mestu je med 45 in 50 odstotki. V nekaterih ulicah so prazne vse hiše, razen ene ali dveh. Detroit ima danes 33.500 praznih hiš in 91.000 parcel za hiše.

Podobe naše prihodnosti?

Položaj v Detroitu je danes več kot slab. Ne dela polovica moških, polovica otrok živi v revščini, število policistov je zelo zmanjšano (s 5000 na 3000) in zato ne uspejo preprečiti obračunov med organiziranimi tolpami. Med letoma 2000 in 2010 je mesto vsakih 22 minut zapustil en prebivalec mesta. Število ubojev v samoobrambi se je leta 2011 povečalo za 97 %. Zaradi varčevanja bodo v prihodnje policijske postaje zaprte 16 ur dnevno. Mnogi se morajo braniti sami. Tako je na primer 73-letna Julie Brown zahtevala dovoljenje za nošenje orožja, ko je po napadu videla, da so se policisti oglasili pri njej z enodnevno zamudo. Gibanje po mestu je ponoči oteženo, saj so tatovi iz mestnih svetilk ukradli toliko žarnic, da so veliki deli mesta v popolnem mraku. Nevarna je tudi vožnja prek dneva – nedavno je 100 taksistov zavrnilo vožnje skozi nekatere dele mesta, saj jih je strah za lastna življenja.

V Detroitu ob tem samo četrtina učencev konča srednjo šolo, 47 odstotkov pa jih je funkcionalno nepismenih. Policija za obiskovalce samo eno sporočilo: »Če nameravate kmalu obiskati Detroit, potem vstopite na lastno odgovornost!« To namreč piše na letakih, ki jih je delilo Združenje policistov iz Detroita, nezadovoljno zaradi položaja v mestu. Detroit je namreč mesto z največjim številom ubojev v ZDA in velja za najnevarnejše ameriško mesto. Kriminal pogosto onemogoča kakršnokoli delo. Najnovejša anketa CBS Detroita kaže, da je več kot 80,97 odstotkov ljudi strah vstopiti v mesto, strahu pa ne čuti 19,03 odstotka vprašanih. Vse to se sicer zdijo podobe neke neverjetne, oddaljene dežele – toda če vlade v Evropi, ZDA in drugje po svetu ne bodo našle zdravila za ekonomsko krizo, v kateri se je znašel ves svet, so strašljive podobe Detroita lahko že kmalu tudi podobe naših mest in naše – da, tudi slovenske - prihodnosti.