Referendum o državnem holdingu bo, o slabi banki še v zraku

Problematični podpisi podpore poslancev Pozitivne Slovenije

Potem ko je sindikat energetike po pogajanjih z ministrstvom za finance svojo pobudo za razpis referenduma o državnem holdingu umaknil in je bil pri svoji referendumski pobudi o slabi banki neuspešen sindikat kemijske, nekovinske in gumarske industrije, se je za referendum odločila opozicija. Pozitivna Slovenija je s pomočjo nepovezanih poslancev Boruta Ambrožiča in Ivana Vogrina ter poslanca Socialnih demokratov Srečka Meha tik pred iztekom roka oddala zahtevo 30 poslancev za razpis referenduma o obeh zakonih.

 Za zakon o državnem holdingu je bila vloga oddana pravilno. Pri zahtevi za referendum o t.i. zakonu o slabi banki, pa je bila po besedah predsednika državnega zbora Gregorja Viranta »priložena kopija oziroma scan podpisov. To pa je lahko problematično.« O tem, ali bo odobril tudi to zahtevo, se bo Virant najprej posvetoval s pravno-zakonodajno službo DZ in odločitev sporočil najkasneje v petek.

Če bi se Virant odločil, da referenduma o slabi banki ne dovoli, mu lahko grozi upravni spor. V sodbi Ustavnega sodišča iz leta 2005 je ugotovljeno, da »na podlagi poslovnika državnega zbora ni mogoče opredeliti konkretnega ravnanja predsednika DZ v primeru, ko ugotovi, da pobuda ne izpolnjuje vseh zakonskih pogojev. Ni jasno, ali lahko pobudo zavrne takoj, ko ugotovi, da ne izpolnjuje zakonskih pogojev, ali mora pred tem zahtevati, naj jo pobudnik v določenem roku dopolni oziroma odpravi pomanjkljivosti,« je zapisano. Poslanci predlagatelji bi zato lahko zahtevali sodno varstvo glede njegove odločitve. Kot pravi pravnik Miro Cerar, so taki primeri že bili. Pravno varstvo bi glede odločitve notranjega ministrstva lahko zahteval tudi sindikat KNG.

 Glavna opozicijska stranka sicer referenduma ni zagovarjala, saj so po besedah poslanke PS Alenke Bratušek »proti prenašanju bremena na ljudi«. Kot piše na njihovi spletni strani, so se za ta korak odločili, ker določila zakonov o državnem holdingu in o slabi banki po njihovem mnenju še poglabljajo težave upravljanja državnega premoženja in ne izboljšujejo položaja bank. Državni holding predstavlja visoko korupcijsko tveganje, menijo v stranki. Prav tako ne ustreza smernicam OECD. Zakonska ureditev državnega holdinga pa bi omogočila tudi »visoko politizirano upravljanje in netransparentno razprodajo skupnega premoženja,« še pravijo.

 Glede slabe banke opozarjajo, da javnosti ni znana vrednost slabih terjatev, ki se bodo prenašale nanjo, niti kriteriji prenosa in kdo bo o teh odločal. Za referendum pa so se med drugim odločili tudi zato, ker »je bila jasno izražena demokratična volja Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije (KNG) neupravičeno zavrnjena s strani ministrstva za notranje zadeve. Slednje je namreč zaradi domnevne "nepreglednosti" nekaj preko 600 podpisov pobudo zavrnilo že 26. oktobra, a je sindikat KNG o tem seznanilo šele 30. oktobra, ko je bil zadnji možni dan za dopolnitev pobude z manjkajočimi podpisi,« referendumsko zahtevo še pojasnjujejo v stranki.

 Koalicija se je po ugotovitvi notranjega ministrstva že veselila. Ministrstvo za finance je s sindikatom KNG prekinilo pogajanja o umiku njihove referendumske pobude in napovedalo, da njihovih predlogov na t.i. zakon o slabi banki ne bo upoštevalo. Virant pa je z nasmehom novinarjem napovedal, da bo oba zakona podpisal in ju poslal v potrditev predsedniku republike. Koalicijske stranke, ki opozicijske referendumske zahteve resnično niso pričakovale, so se odzvale z blatenjem predlagateljev. V SDS so zapisali, da je »Janković preko svojih in povezanih podjetij v banke zavrtal za 200 milijonov evrov veliko luknjo. Iz strahu pred odgovornostjo sedaj ruši Slovenijo« in da sta se »PS in SD dokončno razgalili kot orodje stricev iz ozadja, ki so slovensko suverenost ogrožali pred 21 leti in jo ogrožajo tudi danes.« V Novi Sloveniji pa, da bi slaba banka odkrila nečednosti stricev iz ozadja in da »Pozitivna Slovenija ne ubira sredstev pri rušenju vlade, čeprav v škodo Sloveniji.« V SLS pravijo, da je PS s tem pokazala »svojo destruktivnost« in da jim ni mar za ljudi.

 Odzvali so se še na finančnem ministrstvu, kjer pravijo, da bo »zaradi te poteze Sloveniji padla verodostojnost, da lahko uspešno sprejema kakršne koli ukrepe za reševanje zaostrene finančne in gospodarske krize.« Dodali so, »da se lahko v končni fazi znajdemo tudi pred dejstvom, ko bomo prisiljeni zaprositi za mednarodno pomoč«. Vlada je sicer napovedala ustavno presojo referendumov glede obeh zakonov. O tej nameri razmišljajo tudi na ministrstvu. Če se bodo za to odločili, se bodo sklicevali na to, da bi zavrnitev zakonov povzročila izgubo suverenosti države na področju gospodarske in finančne politike. Ustavno sodišče bi o morebitni zahtevi presoje ustavnosti referendumov moralo odločiti v tridesetih dneh.