Spopad vlade z varuhinjo

Politično motivirani zapleti v komisiji za peticije in človekove pravice

V državnozborski komisiji za peticije gre vse narobe. Čeprav bi morali njeni člani že v začetku oktobra potrditi priporočila varuhinje človekovih pravic iz leta 2011 in pristojne državne organe pozvati, naj ukrepajo, se to še ni zgodilo. Ukrepi za izboljšanje razmer, ki jih je Zdenka Čebašek-Travnik predlagala maja, se zato še kar ne izvajajo.

Največjo odgovornost pri tem seveda nosijo koalicijski poslanci. Najprej so na podlagi priporočil varuhinje skupaj pripravili svoja. Ta so bila okrnjena ali nalašč napisana malo drugače. Da bi priporočila šla v obravnavo v državni zbor in bi ta nato pristojne pozval k ukrepanju, bi jih morali potrditi še v celoti. Tu se je zapletlo. Glasu ni oddal poslanec SDS Franc Breznik, zato je bilo glasovanje neodločeno – 3 proti 3, »popravljena« priporočila varuhinje pa nepotrjena.

V koaliciji so hoteli potem o sklepu glasovati še enkrat. Zahtevali so nujno sejo komisije in predsednica Tamara Vonta jo je sklicala. Ker po poslovniku državnega zbora o isti stvari ni mogoče glasovati dvakrat, je Vontova priporočila koalicije in priporočila varuhinje združila v nova. A glasovali vseeno niso, saj so poslanci SDS in DL sejo pri tej točki obstruirali. »Čeprav je ravno koalicija zahtevala nujno sejo, na njej pravzaprav ni sodelovala,« pravi Vontova. Priporočila varuhinje zaradi zapletov na seji v začetku oktobra niso bila uvrščena na oktobrsko zasedanje državnega zbora, zaradi tokratnih težav pa jih verjetno ne bodo obravnavali niti na novembrskem. Če bodo še malo zavlačevali, bodo hkrati lahko odločali še o priporočilih iz varuhinjinega poročila za leto 2012.

Mogoče je prav to namen koalicije. Vontova pravi, da so pripravljeni narediti vse, da vlada in ministrstva ne bi imeli nobenega dodatnega stroška. »Vsak sklep, stavek, vse preverijo od enega do drugega predstavnika vlade, in če vsak ne prikima, sklepa ne podprejo. Po državnozborskih hodnikih se posvetujejo z Barbaro Brezigar, da pove, ali lahko kaj potrdijo ali ne,« pravi. Breznik je sicer zanikal, da bi šlo pri zapletih v komisiji za norčevanje iz institucije varuha človekovih pravic, a vladna averzija do varuhinje je očitna. Čebašek-Travnikovi recimo zamerijo, da se ni (odločneje) opredelila do grafitov, ki so pozivali k uboju Janeza Janše.

Nekdanji ombudsman Matjaž Hanžek v dejanjih koalicijskih poslancev vidi predvsem to, da jim je popolnoma vseeno za človekove pravice in pravno državo. Čebašek-Travnikova pa se je sodb vzdržala: »Ko ne gre za vsebinska vprašanja varovanja človekovih pravic, temveč za svojevrstne oblike merjenja politične moči, večkrat tudi uporabljajoč proceduralne zaplete, dela in nalog državnih organov ne želim ocenjevati,« je dejala.

Meni, da sta že ogroženi ustavni določili, da je Slovenija pravna in socialna država, in si zato želi čimprejšnje obravnave poročila na zasedanju državnega zbora.