Portugalski parlament sprejel oster varčevalni proračun

Portugalski parlament je v sredo zvečer v prvem branju potrdil sporen varčevalno naravnan proračun za prihodnje leto. Ta vključuje tudi drakonski dvig davkov, kar od gospodarsko močno opešane države zahtevajo mednarodni posojilodajalci. Sprejemanje proračuna je pred parlamentom v Lizboni spremljajo več tisoč jeznih protestnikov.

Za proračun, ki prinaša tudi nižanje pokojnin, so v sredo zvečer v prvem branju glasovali skoraj vsi predstavniki desnosredinske koalicije premiera Pedra Passosa Coelha. Dokončno naj bi ga potrdili 27. novembra. Proti je bila največja opozicijska stranka, socialisti, pa tudi vse manjše levo usmerjene stranke, poročajo tuje tiskovne agencije.

Z ukrepi v proračunu želi Lizbona proračunski primanjkljaj znižati za 5,3 milijarde evrov. Štiri petine tega znižanja naj bi dosegli z zvišanjem davkov. Tako načrtujejo povprečno stopnjo davka na dohodek zvišati z 9,8 na 13,2 odstotka.

Poleg tega bodo Portugalce udarili višji davki na tobačne izdelke, nepremične, motorna vozila in fosilna goriva. Pokojnine se bodo znižale, in to do deset odstotkov, pomoč za brezposelne in boleznive pa za šest oz. pet odstotkov. Zdravstveni sektor se bo moral znajti s 17 odstotki manj sredstev.

Pred poslopjem parlamenta se je v sredo zvečer zbralo več tisoč ljudi, ki so med parlamentarno sejo in tudi še več ur po njej protestirali proti ostrim varčevalnim ukrepom. "Boj bomo nadaljevali, vse dokler ta vlada ne pade," je pred množico izjavil generalni sekretar sindikata CGPT Armenio Carlos.

Ob tem je za 12. november, ko bo na obisku v Lizboni nemška kanclerka Angela Merkel, napovedal protestni dan. Za 14. november pa načrtujejo splošno stavko.

Po mnenju sindikatov, opozicije, predstavnikov Cerkve in celo nekaterih politikov iz vrst socialdemokratov premiera Passosa Coelha bodo novi varčevalni ukrepi le še poglobili recesijo v državi. Na Portugalskem trenutno vlada rekordna 15,9-odstotna brezposelnost.

Portugalska se je maja lani znašla v hudih težavah in je bila prisiljena zaprositi za finančno pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada v višini 78 milijard evrov.

Pri zahtevanem zniževanju primanjkljaja pa ima velike težave. Sicer je dobila soglasje posojilodajalcev, da primanjkljaj letos zniža na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in ne na 4,5 odstotkov BDP, kot je obljubila pred tem. Naslednje leto pa naj bi ga namesto na tri odstotke BDP znižala na 4,5 odstotka. (STA, mh)