Ruska grožnja svobodi interneta

V Rusiji stopila v veljavo sporna zakonodaja o internetu

V Rusiji je včeraj stopila v veljavo sporna zakonodaja o internetu, ki predvideva uvedbo "črnega seznama" spletnih strani in njihovo blokado na spletu. Mnogi opozarjajo, da so nova pravila uperjena proti opoziciji in namenjena zatiranju pravice do svobode govora.

Zagovorniki zakonodaje - sprejeta je bila v obliki dopolnil k zakonu o zaščiti otrok pred nevarnostmi za njihovo zdravje in razvoj - po drugi strani trdijo, da naj bi preprečevala otroško pornografijo na spletu, uporabo mamil in samomore. Prepoveduje namreč spletne strani z otroško pornografijo, informacijami o mamilih in pozivi k samomoru. Obenem se nanaša tudi na spletne strani, ki so po oceni sodišč skrajne. Kot pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP, je vladno telo za nadzor nad mediji in internetom odprlo spletno stran www.zapret-info.gov.ru, na kateri bo objavljalo prepovedana spletna mesta.

Vladni strokovnjaki naj bi na seznam že tudi uvrstili šest strani z otroško pornografijo, katerih lastniki so bili o tem obveščeni po elektronski pošti. Za umik spornih vsebin ali blokado strani imajo tri dni časa, sicer mora za to poskrbeti njihov ponudnik internetnih storitev. Kritiki poudarjajo, da bodo oblasti novo zakonodajo izrabile, tako da bodo na spletne strani opozicije podtaknile prepovedan material. Kot so opozorili Novinarji brez meja, so v zakonodaji številna protislovja, ki predstavljajo grožnjo svobodi govora.

Spletna enciklopedija Wikipedia je v znak protesta proti novi zakonodaji že julija za 24 ur zaprla svojo spletno stran v ruskem jeziku. "Predstavljajte si svet brez svobodnega dostopa do znanja," je takrat pisalo na sicer povsem beli strani Wikipedie v ruščini. Celo ruski minister za komunikacije Nikolaj Nikiforov je septembra opozoril, da bi lahko zakonodaja zaradi primerov, kot je bila npr. objava do islama sovražnega filma Nedolžnost muslimanov, vodila v blokado celotnega YouTubea v Rusiji.

Internet sicer velja za enega zadnjih prostorov v Rusiji, kjer je možna svoboda izražanja. Splet, še posebej družbeni omrežji Facebook in Twitter, je bil tudi eno glavnih orodij za širjenje informacij o protestih opozicije. (STA, mm)