Ustavna presoja zahteve za razpis referenduma?

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je danes podprl predlog koalicije, naj se vloži zahteva za ustavno presojo pobude 30 opozicijskih poslancev za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu. Če zakon ne bo uveljavljen, bo ogrožena ustavna pravica do socialne in pravne države, je pojasnil Marko Pogačnik (SDS). Ali bo vložil zahtevo za ustavno presojo pobude 30 opozicijskih poslancev za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu, bo DZ odločal v torek na izredni seji.

Vlada pobudo za presojo ustavnosti referendumske zahteve podpira, je povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič. Ena od bonitetnih agencij bo predvidoma že danes popoldne Sloveniji zagrozila s skorajšnjim znižanjem bonitetne ocene, je dejal in nadaljeval: "Popolnoma jasno je bilo rečeno, da je iskati vzrok v referendumski pobudi za zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank in Slovenskem državnem holdingu. Vedo, da do referenduma o slabi banki ne bo prišlo, a pri tem vztrajajo."

Zaradi visokega tveganja političnega položaja nam sicer po Živkovičevih besedah vseeno grozi znižanje bonitetnih ocen.

"Bonitetne agencije ne delujejo tako hitro, to je bolj predstava za javnost," je Živkovičevim opozorilom nasprotoval Jerko Čehovin (PS), ki se je - kot je poudaril - zavestno odločil za podpis pod zahtevo za razpis referenduma. Ob tem je vprašal, ali se z uveljavitvijo zakona morebiti ne mudi zaradi tega, ker so nekaterim obljubljena delovna mesta oz. poceni nakupi podjetij.

Pri upravljanju državnega premoženja prihaja do anomalij, je potrebo po uveljavitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu pojasnil Pogačnik. Zakon bo pripomogel k boljšemu in učinkovitejšemu upravljanju vseh naložb države na enem mestu, je zatrdil.

Poskušamo ohraniti še tisto malo premoženja, ki ga država še ima, je kot ena od podpisnic pobude za referendum pojasnila Renata Brunskole (PS), medtem ko je Alenka Bratušek (PS) uveljavitvi zakona oporekala z besedami, da ni znano, koliko premoženja se bo preneslo na holding, ki bo kot gospodarska družba lahko s tem premoženjem svobodno upravljal. Z vsakim padcem bonitetne ocene je tega premoženja manj, je odgovoril Živkovič in pojasnil, da se bo to premoženje prodajalo po tržni vrednosti.

Matevž Frangež (SD) ne pričakuje, da bo ustavno sodišče pobudi za presojo ustavnosti pritrdilo, zato je predlagatelje vprašal, kaj sploh želijo z njo doseči. "Predlog za ustavno presojo je tako ubog, da bom imela resne pomisleke v kredibilnost te inštitucije, če bo ustavno sodišče presodilo, da je zahteva za referendum protiustavna," ga je dopolnila Andreja Črnak Meglič (SD).

"Ne prelagati odgovornosti na ljudstvo," je 30 podpisnikov zahteve za referendum opomnila Damjana Petavar Dobovšek (SDS). Očitala jim je, da svoje politične interese postavljajo pred zaščito slovenske suverenosti. Patricija Šulin (SDS) je medtem ocenila, da opozicija na ta način ruši vlado in njen trud, da reši državo pred bankrotom. Hkrati je podvomila v verodostojnost podpisov določenih poslancev pod zahtevo. Ustavno sodišče bo po njenih besedah razrešilo tudi to vprašanje.

"Referendumi so zadnja stvar, ki jo Slovenija v tem kriznem času potrebuje," pa je dejal Jožef Horvat (NSi) ter opoziciji očital, da bi storila vse, da Slovenijo pahne v politično blokado.

Roman Žveglič (SLS) je medtem menil, da je odločitev opozicije za referendum "povsem legalna". Če je referendum že nujen, pa bi se mu zdel bolj legitimen, če bi do njega prišlo na podlagi ljudske volje oz. 40.000 podpisov. Opozoril je še, da je zakon o holdingu reformni zakon, sedanja razprava pa da kaže, da se v tej državi nismo sposobni dogovoriti, kaj hočemo. (STA, mh)