Strasbourg: Slovenija mora sprejeti ukrepe za poplačilo varčevalcev LB

Evropsko sodišče za človekove pravice je danes v primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v BiH razsodilo, da mora Slovenija sprejeti ukrepe za poplačilo njihovih deviznih vlog. Zunanji minister Karl Erjavec je napovedal, da se bo Slovenija na razsodbo pritožila. Hrvaška pa ocenjuje, da je sodišče "nedvoumno ugotovilo odgovornost Slovenije".

Sodišče v Strasbourgu je s šestimi glasovi proti enemu odločilo, da mora Slovenija sprejeti ukrepe, da bodo glede izplačila starih deviznih vlog pri Ljubljanski banki tako tožnika iz BiH kot vsi, ki so v enakem položaju kot onadva, lahko dobili prihranke izplačane pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih bank.

Kot je ugotovilo sodišče v tožbi treh državljanov BiH proti Sloveniji, Srbiji, BiH, Hrvaški in Makedoniji, dejstvo, da slovenska in srbska vlada varčevalcem LB v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli nista omogočili dostopa do deviznih vlog, predstavlja sistemski problem.

Sloveniji je sodišče naložilo, da mora dvema od treh tožnikov, Emini Ališić in Azizu Sadžaku, v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe plačati po 4000 evrov za nepremoženjsko škodo, poleg tega pa še morebitne davke.

Če teh obveznosti ne bo poravnala do izteka roka, bo morala Slovenija na ta znesek plačati še obresti po obrestni meri za posojanje čez noč v okviru sistema centralnih bank območja evra v omenjenem obdobju skupaj s pribitkom treh odstotnih točk. Enako odškodnino in pogoje je sodišče določilo tudi Srbiji v primeru tretjega tožnika Sakiba Šahdanovića.

Sodišče je soglasno odločilo, da šest mesecev od pravnomočnosti sodbe ne bo obravnavalo nobenega podobnega primera. Si pa pridržuje možnost, da se lahko v katerem koli trenutku razglasi za nepristojno za kateri koli tak primer.

Sodnik iz Slovenije Boštjan M. Zupančič, ki je glasoval proti, je podal ločeno mnenje. V njem ocenjuje, da bo veliki senat sodišča odločil, da razsodba ad hoc senata ni v skladu z duhom Evropske konvencije o človekovih pravicah. Zupančič tudi meni, da razsodba ni v skladu s t.i. teritorialnim načelom. Slovenski sodnik je nezadovoljen tudi s sestavo ad hoc senata, v katerem štirje člani prihajajo iz držav, kjer so upniki, dva sta iz držav dolžnic, le dva pa iz držav, ki niso vpletene v primer.

Zunanji minister Karl Erjavec je napovedal, da se bo Slovenija na razsodbo pritožila. Kot je poudaril, gre za vprašanje nasledstva, čemur v objavljeni razsodbi pritrjuje tudi sodišče. Po ministrovem mnenju je zato treba to vprašanje reševati v okviru nasledstva.

Minister je sicer prepričan, da razsodba ne bo vplivala na reševanje vprašanja varčevalcev LB s Hrvaško, pri katerem gre za preneseni dolg. Kot je pojasnil, se odločitev sodišča nanaša na varčevalce v BiH, poleg tega pa gre za neprenesene vloge, torej varčevalce, ki še niso bili poplačani.

Strani imajo za pritožbo na odločitev ad hoc senata sodišča tri mesece časa; če pritožb v tem času ne bo, bo sodba postala pravnomočna. O pritožbah bo najprej odločala posebna komisija petih sodnikov. Če jih bo komisija odobrila, bo o njih odločal veliki senat, če pa jih bo zavrnila, bo sodba postala pravnomočna. V primeru odločanja o pritožbah pa bi bila sodba velikega senata lahko znana šele po več letih.

Pritožbo Slovenije je predvidel tudi visoki predstavnik Slovenije za vprašanja nasledstva Rudi Gabrovec, ki je sicer za STA izrazil začudenje nad razsodbo in jo označil za pristransko. Kritičen je predvsem glede stališča sodišča, da slovenski vladi ni uspelo dokazati, da je denar iz podružnice LB v Sarajevu, ki je potoval preko centralne banke v Ljubljani v Narodno banko Jugoslavije (NBJ), tudi fizično potoval tja.

Hrvaško zunanje ministrstvo je po drugi strani ocenilo, da je sodišče "nedvoumno ugotovilo odgovornost Slovenije". "Še naprej delamo na iskanju kompromisne rešitve za prenesene prihranke hrvaških državljanov. Ko gre za neprenesene prihranke, o njih ni nobenega spora, ker so del omenjene razsodbe," so na vprašanje STA odgovorili na sedežu hrvaške diplomacije.

Odvetnik dela hrvaških varčevalcev LB Milivoj Žugić je nad sodbo navdušen.

To je prva razsodba sodišča v Strasbourgu v tožbi proti Sloveniji zaradi nekdanje podružnice LB v BiH in druga sploh glede vprašanja starih deviznih vlog nekdanje skupne države. V prvi razsodbi glede LB, ki je zadevala nekdanjo podružnico LB v Zagrebu, je novembra 2006 zavrglo tožbo hrvaških varčevalcev, po pritožbi tožnikov pa jo je nato dokončno zavrglo oktobra 2008.

Predstavnica Hrvaške na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu Štefica Stažnik je dejala, da gre za "pilotsko sodbo", s katero je sodišče v Strasbourgu ugotovilo sistemski problem ravnanja Slovenije s starimi deviznimi prihranki iz njenih bank. Nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki je sedaj poslanka opozicijske HDZ, pa je ocenila, da bo sodba olajšala položaj Hrvaške. Po njenih besedah gre za dober znak, ki bi ga hrvaška vlada morala izkoristiti, da končno reši spor o LB.

V BiH gre za vprašanje okoli 165.000 bivših deviznih varčevalcev podružnice LB v Sarajevu, ki naj bi po navedbah slovenske strani zahtevali skupno okoli 90 milijonov evrov. (STA, mh)