Razsvetljeni ali osvetljeni?

Je strošek za osvetlitev sakralnih objektov strošek, ki bi se mu v času krize in vsesplošnega varčevanja cerkev lahko odrekla? Še posebej, ker je na izpostavah župnijskih Karitas več povpraševanja, kot je ponudbe?

Iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference so sporočili, da so naša vprašanja vzeli resno, o tem odločali na najvišji ravni in sklenili, da bo vsaka škofija zase preštela osvetljene cerkvene spomenike, vendar bo to trajalo nekaj časa.

Več podatkov imajo v društvu Temno nebo, kjer že tretje leto izvajajo projekt Življenje ponoči, ki ga sofinancira evropska komisija. Na podlagi tega projekta bodo določili način osvetljevanja kulturnih spomenikov, ki bo imel najmanjši negativni vpliv na okolje. Po oceni društva je v Sloveniji osvetljena velika večina oziroma okoli 2400 cerkva. Tehnični vodja projekta Andrej Mohar: »Če domnevamo, da je povprečna cerkev osvetljena s tremi povprečno močnimi reflektorji, je strošek električnega toka okoli 500 evrov na leto.« Torej vsaj 1,2 milijona evrov na leto. Toliko bi bilo mogoče prihraniti.

Mohar pojasnjuje, da pri projektu zmanjševanja negativnih vplivov osvetljevanja kulturnih spomenikov z župniki dobro sodelujejo. Projektu je sicer uradno podporo izrekla tudi Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Dosegli so že nekatere uspehe pri porabi električne energije za osvetljavo, cilji pa so še višji, tudi ugašanje luči po polnoči, ko »99 odstotkov državljanov zagotovo spi, torej ni razsvetljava nikomur namenjena, saj je nihče ne vidi«. Prihranki pri luksuzu očitno bodo, vprašanje je zgolj, za kaj bodo porabljeni.

Mohar sicer dodaja, da je razsvetljava večine cerkva priključena na občinsko javno razsvetljavo in stroške zanjo nosijo občine. Vendar to ne spremeni ničesar. Če bi se RKC odpovedala osvetljevanju, bi prihranjena občinska sredstva lahko šla za pomoč vse številnejšim pomoči potrebnim, saj jo ti zdaj v teh občinah iščejo v izpostavah Karitas, ki deluje pod pokroviteljstvom RKC.

Zadnji dostopni podatki so za lansko leto. Karitas je na vseh ravneh skupaj imela za dobrih devet milijonov evrov odhodkov, od tega je 91 odstotkov v denarni ali materialni obliki romalo k pomoči potrebnim. Sicer največji delež sestavljajo donacije in sponzorstva, državna sredstva, sredstva organizacije FIHO ter hrana iz intervencijskih zalog EU in pa hrana in material, ki ju poklonijo podjetja. RKC sama prispeva le odstotek.