Siromašni prisiljeni zapustiti London

Britanska vlada namerava zmanjšati pomoč najbolj siromašnim v Veliki Britaniji in jih tako prisiliti, da zapustijo London

Oblasti v Londonu se pripravljajo na preselitev družin z nizkimi osebnimi dohodki iz mesta v naselja, ki so nekaj sto kilometrov oddaljena od Londona. Zaradi astronomskih stroškov stanovanja in vse nižje socialne pomoči najbolj siromašni sloji zato ne bodo več imeli pogojev za življenje v glavnem mestu Velike Britanije. Šlo naj bi predvsem za družine, ki prejemajo denarno pomoč za plačilo stanarine.

Ti ukrepi so odgovor na zmanjšanje socialne pomoči, ki bo stopilo v veljavo aprila naslednje leto. Po teh spremembah bo maksimalna pomoč za plačilo stroškov bivanja oziroma najemnin 400 funtov tedensko, zaradi česar se bodo morali mnogi preseliti, saj je povprečna stanarina v trosobnem stanovanju v središču Londona po podatkih London property Watcha višja od 1800 funtov in v nekaterih delih mesta tudi višja od 3000 funtov mesečno. S tem vprašanjem se je največ ukvarjal britanski Guardian, ki je odkril, da so občinski sveti v Londonu za siromašne družine iz Londona že našli nastanitev v mestih Thurrock in Luton, Northampton, Gravesend, Broxbourne, Dartford, Windsor, Slough, Margate, Epping Forest, Hastings in Basildon. Res jem da so le štiri od 33 londonskih občin Guardianu dale sboje podatke za raziskavo, vendar so ob tem v sedemnajstih potrdili, da že zbirajo podatke o selitvi siromašnih družin izven Londona. Sveti občin bodo prisiljeni na tisoče družin preseliti iz Londona, vendar naj bi že pripravljani sezname tistih družin, ki se bodo selitvi izognile.

Raziskavo o posledicah varčevalnih ukrepov so pripravili v organizaciji Child Poverty Action Group (CPAG – Skupina za otroško siromaštvo) in LASA, humanitarna organizacija, ki se ukvarja s pravicami za socialno pomoč. Po njihovih podatkih bo zmanjšan prispevek za plačilo najemnine prizadel najmanj 124.480 družin. Kate Dodsworth, pomočnica direktorja državne stanovanjske zveze v Londonu, meni, da je »preselitev ljudi daleč od njihovih družin, šol in skupnosti zato, ker jim lokalni občinski sveti ne morejo zagotoviti namestitve, poteza iz obupa, ki kaže na globino stanovanjske krize«. Eden od članov odbora za stanovanjska vprašanja v eni od občin iz središča Londona pa je za Daily Mail izjavil naslednje: »Bodimo iskreni. Veliko ljudi z dvema ali tremi otroki, ki so odvisni od pomoči, v tem naselju ne bodo več dolgo tukaj.« Župan Londona Boris Johnson je dejal, da je zaskrbljen zaradi omenjene raziskave in bi članek Guadiana lahko sprožil kampanjo proti preselitvi. Iz urada župana so še dodali, da je župan že poskrbel za »prehodne rešitve« ter da je pripravil vzpodbude za lastnike, da bi ti zmanjšali stanarine v središču mesta. Župan mesta je na primer pozval delodajalce, da naj plačujejo svoje delavce najmanj 8,55 funta na uro, kar je več od minimalne plače 6,19 funta na uro. Vendar so stanovanjski sveti odgovorili, da ne vidijo razlogov za zmanjšanje stanarin, ob 35 urnem delovniku pa večina prebivalcev, tudi če bi delala vse dni v letu, ne bi imela dovolj denarja za pokrivanje stanovanjskih stroškov v mestu.

Laburistični član mestnega sveta v Londonu Paul Dimoldenberg za DW ocenjuje, da bo London postal kot Pariz, kjer v centru živijo samo najbolj bogati, medtem ko si revnejši lahko privoščijo samo življenje na obrobju. »Potem bomo imeli vrsto propadlih nepremičnin na obrobjih mesta, kjer bodo živeli samo revni, kjer bodo samo nekateri imeli službe in kjer bo le malo ljudi imelo možnosti. To je konec upanja in pričakovanj, kar bo prineslo nove probleme,« ocenjuje poslanec laburistov. Ob tem bi Velika Britanija potrebovala »stanovanjsko revolucijo« in vsaj trikrat več novih hiš in stanovanj vsako leto, namesto 100.000 enot torej najmanj 300.000 enot letno, da bi pokrila povpraševanje po stanovanjih s ponudbo na trgu. Tako namreč priporoča študija »komisije za prihodnost prebivanja« ki jo je ustanovil Kraljevski inštitut britanskih arhitektov. Jeza ljudi zaradi stanovanjske politike vlade, ki je v nasprotju s pričakovanjem ljudi in strokovne javnosti v Veliki Britaniji zato še naprej naraščata.