»Ne smemo držati srednjega razreda za talca«

Obama pozval k davčnim olajšavam za srednji razred

Ameriški predsednik Barack Obama je na svoji prvi novinarski konferenci po ponovni izvolitvi na predsedniški položaj pozval kongres k sodelovanju pri iskanju rešitve za grozeči fiskalni prepad in poudaril, da republikanci ne bi smeli držati srednjega razreda za talca v želji po ohranitvi davčnih olajšav za bogate. Obama je ponovil, da so bili volivci v svoji izbiri jasni. Pred seboj so imeli njegov načrt glede davkov in načrt republikanskega kandidata Mitta Romneyja.

Obama se je zavzemal za ohranitev davčnih olajšav za srednji razred in povišanje davkov za tiste z letnimi dohodki nad 250.000 dolarjev. "To je podprlo celo več ljudi, kot pa jih je na volitvah glasovalo zame," je dejal Obama in spomnil na vzporedne ankete. Republikanci so od Obame predlani izsilili podaljšanje veljavnosti vseh davčnih olajšav, sprejetih v času predsednika Georgea Busha. Obama je takrat dejal, da gre za enkraten ukrep, saj je za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in nadaljevanje rasti potreben usklajen pristop. To pomeni, da morajo tisti, ki jim gre dobro, prispevati nekaj več.

Republikanci in demokrati so se ob povišanju meje javnega dolga nato dogovorili tudi, da bodo januarja 2013 v veljavo vstopili avtomatični varčevalni ukrepi, če se do roka ne bodo dogovorili o čem drugem. Januarja potečejo tudi davčne olajšave in to je ta fiskalni prepad, ki razburja ne le Američane, ampak ves svet, saj lahko ZDA pahne v novo recesijo. Obama je na novinarski konferenci poudaril, da lahko ost prepada ublažijo nemudoma s podaljšanjem davčnih olajšav za dohodke do 250.000 dolarjev na leto. "To pomeni davčne olajšave tudi za bogate. Vendar pa ne smemo držati srednjega razreda za talca. O vsem drugem se lahko dogovorimo kasneje. S podaljšanjem olajšav za srednji razred, za kar se vsi strinjamo, da je potrebno, bomo ljudem zagotovili nekaj več stabilnosti," je dejal Obama.

Predsednik je odgovarjal tudi na številna druga vprašanja na čelu s trenutno najbolj vročo temo, to je odstopom direktorja obveščevalne agencije Cia upokojenega generala Davida Petraeusa zaradi izvenzakonskega razmerja z biografinjo. Konservativni mediji so začeli sestavljati teorije zarote in ena od teorij je, da je Obama vedel za razmerje in preiskavo FBI, vendar je to skrival do konca volitev. Kako bi lahko razkritje preiskave proti generalu, ki je bil na seznamu želja republikancev za predsedniške volitve leta 2016, škodovalo Obami, ni niti najmanj jasno.

Druga teorija pravi, da je Obama izsiljeval Petraeusa s preiskavo, da direktor Cie ne bi povedal česa neprijetnega glede terorističnega napada v Bengaziju 11. septembra, oziroma da so ga prisilili v odstop, da ne bi pričal pred kongresom. A odstop ne pomeni fizične smrti in kongres lahko Petraeusa pokliče na zaslišanje kadar koli želi. Če bi ga Obama izsiljeval, pričanje pred kongresom po odstopu ne bi bilo nič kaj prijetno za predsednika.

Obama je bil sicer v svojem odgovoru na vprašanje o tem, ali je za preiskavo vedel že prej ali je zanjo izvedel šele tik pred volitvami, dovolj nejasen. Iz njegovih besed se je dalo sklepati, da je za preiskavo vedel, vendar pa se ni hotel vanjo vpletati. "Če bi kaj komentiral prej, bi me verjetno danes spraševali, zakaj se vmešavam v uradno preiskavo," je dejal Obama in hkrati ponovil lepe besede o Petraeusu, za katerega je dejal, da je časno služil domovini, ki je zaradi njegovega dela danes varnejša.

Glede Bengazija pa je bil Obama precej oster do republikanskih senatorjev Johna McCaina in Lindseyja Grahama, ki sta napovedala blokado morebitnega imenovanja veleposlanice pri ZN Susan Rice na položaj državne sekretarke. Hillary Clinton namerava prihodnje leto zapustiti položaj, Riceova pa se omenja kot ena od možnih kandidatk. Obama je napade na veleposlanico in blatenje njenega ugleda označil za "nezaslišane". Senatorjema je priporočil, naj se, če imata problem z administracijo, raje spravita nanj in ne na veleposlanico pri ZN, ki je javnosti posredovala le podatke, ki jih je sama dobila od obveščevalcev.

Riceova je namreč kmalu po napadu na konzulat v Libiji javno dejala, da je šlo za demonstracije ogorčenih muslimanov zaradi žaljivega filma o preroku Mohamedu, ne pa za teroristični napad. To je bila precej časa uradna verzija dogodkov administracije, ki še vedno sproža vprašanja o tem, ali ni šlo za namerno zavajanje javnosti oziroma poskus ohranjanja Obamovega slovesa kot učinkovitega borca proti terorizmu pred volitvami.

Obama je na novinarski konferenci tudi potrdil, da si bo prizadeval za reformo imigracijskega sistema, kar bo po njegovem mnenju zdaj lažje izvesti, ker so republikanci dobili sporočilo volivcev latinskoameriškega izvora, ki so s svojo udeležbo pomagali k ponovni izvolitvi predsednika. Glede Irana je vztrajal, da je še čas za diplomatsko rešitev spora. Iran ima pravico do miroljubne uporabe jedrske energije, vendar pa mora uresničiti mednarodne obveze in zagotoviti svetu, da ne bo skušal priti do jedrskega orožja, je dejal.

Obama je pozdravil oblikovanje krovne skupine upornikov v Siriji, ki se borijo proti režimu predsednika Bašarja al Asada. "Ustanovitev krovne skupine sirske opozicije me opogumlja. Z njimi se bomo pogovarjali. Imamo jih za legitimne predstavnike teženj sirskega ljudstva. Nismo še pripravljeni, da jih priznamo kot neko vrsto vlade v izgnanstvu, a menimo, da gre za široko predstavniško skupino," je dejal Obama. (STA, mm)