Steber hinavščine ali zakaj vojna v Gazi

»Izrael zadnje prelivanje krvi imenuje Steber obrambe. Bolj primerno bi bilo, če bi jo imenoval Steber hinavščine«

Izraelske oborožene sile so 14. novembra začele operacijo Pillar of Cloud proti administrativnim in vojaškim ciljem Hamasa v Gazi. Prvi dan so ubile Ahmeda Jabarija, drugega človeka vojaškega krila Hamasa. Operacijo so Izraelci naglo širili, povečali so bombne napade. Izraelska vojska je vpoklicala 30 tisoč rezervnih vojakov ter tako število svojih pripadnikov povečala na 75 tisoč. S tem je Izrael vzpostavil osnovo za vdor s kopenskimi silami v Gazo. To zahteva več pojasnil, piše Thierry Meyssan, profesor mednarodnih odnosov na Centru za strateške študije v Damasku, na svoji spletni strani.

Prvo vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, je, zakaj zdaj, kajti Izrael se je odločil za omenjeno operacijo v času, ko v ZDA čakajo na novo vlado in v tem okviru imenovanje novega obrambnega in zunanjega ministra oziroma ministrice. Meyssan ugotavlja, da je Izrael podobno operacijo Cast Land prav tako začel v času predaje oblasti med predsednikom Georgom Bushem mlajšim in Barackom Obamo. Nekateri sicer pravijo, da je Izrael letos operacijo Pillar of Cloud začel prav zdaj zato, ker hočeta Benjamin Netanyahu in Avigdor Lieberman pred volitvami spomniti, da sta trda politika. Meyssan se s tem ne strinja, saj ne moreta predvideti, kako se bo končala. Operacija Cast Land, ki jo je Izrael izvedel v letih 2008 in 2009, je imela zelo slabe posledice za vlado Ehuda Olmerta.

Kaj je cilj sedanje operacije Pillar of Cloud? Izraelske oborožene sile določajo svoje vojne cilje sproti, v skladu z okoliščinami. Cilj tokratne operacije je v vsakem primeru oslabiti odpor Palestincev z uničenjem infrastrukture v Gazi, kar Izrael počne v rednih intervalih. Kakorkoli, oslabitev Hamasa v Gazi bo avtomatsko okrepila Fatah na Zahodnem bregu, ta pa ne bo izpustil priložnosti, da to uporabi za okrepitev zahtev, naj OZN prizna palestinsko državo, piše Thierry Meyssan.

Predvsem pa si Izrael z operacijo Pillar of Cloud lahko odpre pot za uresničitev starega načrta – razglasitev Jordanije kot palestinske države s preselitvijo prebivalcev Gaze, morda pa tudi Zahodnega Brega, v Jordanijo. Prazna ozemlja pa bi postala del Izraela. V tem primeru cilj vojaške operacije ne smejo biti vsi vodilni Hamasa, ampak samo nasprotniki nekdanjega vodje Khaleda Mechaala, ker ima obljubljeno, da bo postal prvi predsednik palestinske države v Jordaniji.

Je operacija Pillar of Cloud povezana z nemiri v Jordaniji? Vojna v Siriji je oslabila gospodarstvo v Jordaniji, država se je močno zadolžila. Jordanska vlada je 13. novembra, dan pred začetkom operacije Pillar of Cloud, napovedala podražitev energentov za javni promet za 11 odstotkov in 53-odstotno podražitev plina za gospodinjstva. Ta napoved je izzvala proteste, ki se sicer v tej državi kuhajo že od začetka leta. Približno polovica od 120 tisoč učiteljev javnih šol je nemudoma začelo stavkati. V petek, 16. novembra, je v središču Ammana demonstriralo 10 tisoč ljudi. Vzklikali so »Svoboda prihaja od boga, Abdulah tvoj čas se je iztekel, ljudje zahtevajo padec režima«. Protest se je začel pri mošeji Husseini, nadzorovali so ga pripadniki muslimanske bratovščine, piše Thierry Meyssan.

Muslimanska bratovščina, ki je po njegovih besedah sklenila dogovor z zunanjim ministrstvom ZDA in Kooperacijskim svetom za arabske države na območju Perzijskega zaliva, je že na oblasti v Maroku, Tuniziji, Libiji, Egiptu in Gazi, nadzoruje tudi novo sirsko nacionalno koalicijo. Njen cilj je voditi Jordanijo brez kralja Abdulaha II. Najbolj znan član Muslimanske bratovščine v Jordaniji je Khaled Mechaal, nekdanji vodja političnega krila Hamasa. Od leta 2001 do letos je živel v izgnanstvu v Damasku pod zaščito sirske države. Februarja letos je kar naenkrat obtožil vlado predsednika Bašarja al Asada, da zatira lastno ljudstvo in se preselil v Katar, kjer ga je emir Hamad al-Thani velikodušno sprejel. Režim v Katarju je tesen zaveznik ZDA.

Ali je kakšna povezava z razmerami v Siriji? Junija so glavne sile v Ženevi dosegle dogovor o premirju v Siriji, ki pa ga je ameriška frakcija takoj sabotirala ter tako prisilila nekdanjega generalnega sekretarja OZN Kofija Anana, da je odstopil kot posrednik. Ta ista frakcija je nato dva krat skušala spopade končati vojaško. V Damasku je 18. julija in 26. septembra organizirala dva velika napada. Ko sta spodletela, se je administracija ameriškega predsednika Baracka Obame vrnila k prejšnjemu mirovnemu sporazumu, ki ga namerava uresničiti po sestavi novega kabineta, razlaga Thierry Meyssan.

V tem sporazumu je predvideno, da bodo v Sirijo prišle mirovne sile OZN, v glavnem bodo to sile Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (Collective Security Treaty Organization – CSTO), v katero so med drugim vključene države Kavkaza in srednje Azije, pa tudi Rusija. Naloga teh sil bo preprečiti spopade in aretirati tuje islamske skrajneže, ki so prišli v Sirijo. S tem, ko se bo Rusija lahko vrnila na Bližnji vzhod, Washington upa, da se bo rešil odgovornosti za varnost Izraela. Rusija bo namreč potem judovsko državo varovala pred napadi, hkrati pa tudi preprečevala, da bi Izrael napadal druge. »Iz te perspektive morajo zagovorniki širitve Izraela ukrepati v Gazi in najbrž tudi v Jordaniji, preden pridejo Rusi,« piše Meyssan.

Vsekakor pa je Izrael z operacijo Pillar of Cloud preskusil svojo protizračno obrambo. Za vzpostavitev 'Železne kupole', ki je namenjena obrambi pred raketami iz Gaze in južnega Libanona, je porabil več sto milijonov dolarjev. Ta sistem se ni izkazal kot zanesljiv, ko je Hezbolah poslal brezpilotno letalo nad jedrsko elektrarno Dimona in ko je preskusil svoje rakete zemlja-zemlja Fajr-5. Prve tri dni operacije Pillar of Cloud sta Hamas in islamski džihad na izraelske bombe odgovorila s salvami raket. Železna kupola je prestregla le 120 od 800 izstrelkov. Ta statistika ne pomeni veliko, a ne glede na to, omenjeni obrambni sistem lahko prestreže le relativno enostavne rakete, kot so Qassam, ne pa boljšega in močnejšega orožja, zaključuje Thierry Meyssan.

Michel Chossudovsky, profesor in urednik kanadske spletne strani Global Research, pa piše, da bistvo operacije Pillar of Cloud ni v tem, da je predsednik ZDA Barack Obama po volitvah 6. novembra Tel Avivu dal 'zeleno luč' za napade, ampak neposredno sodelovanje vlade ZDA in vojske pri načrtovanju in izvedbi operacije. »Obstajajo dokazi, da je bila operacija Pillar of Cloud izvedena v tesni povezavi z Washingtonom v okviru širšega procesa zavezniškega vojaškega načrtovanja. Visoki ameriški vojaški funkcionarji so bili v Izraelu in so na kraju samem skupaj s funkcionarji izraelskih oboroženih sil pripravljali napad,« piše Michel Chossudovsky.

Operacijo Pillar of Cloud so začeli 14. novembra, kar je natanko teden dni po ameriških predsedniških volitvah. Pripravljena je bila tako, da bi jo izvedli, ne glede na izid teh volitev. V prvi fazi je bil predviden uboj vodja vojaškega krila Hamasa Ahmeda Jabarija, nato splošni bombni napadi in vdor okrog 75 tisoč izraelskih vojakov v Gazo. »Ameriški sekretar za obrambo Leon Panetta in izraelski obrambni minister Ehud Barack sta vzpostavila sistem rednega posvetovanja. Panetta je bil v Izraelu na začetku avgusta, v Tel Aviv se je vrnil dva meseca kasneje, 3. oktobra, kar je dva tedna pred začetkom skupnih vojaških vaj, ki so jih poimenovali Austere Challenge 12,« piše Chossudovsky.

Prvo fazo vojaških vaj so po njegovih podatkih začeli 18. oktobra, izvajali so jih štiri tedne, potem je z začetkom operacije Pillar of Cloud sledilo bombardiranje Gaze. Pri vojaških vajah Austere Challenge 12 je sodelovalo okrog 3500 ameriških in 1000 izraelskih vojakov. Da je ameriški predsednik Barack Obama leta 2009 dobil Nobelovo nagrado za mir, se večina itak ne spomni več. Tudi Evropska unija kot letošnja Nobelova nagrajenka za mir vestno sledi stališčem ZDA. Za oba Nobelova nagrajenca za mir so žrtve med civilisti, tudi številni otroci, le kolateralna škoda.

Robert Fisk, dolgoletni dopisnik britanskega dnevnika Independent na Bližnjem vzhodu, pojasnjuje enega od razlogov, zakaj je tako. Čim Izrael in Hamas v Gazi »odpreta vrata pekla«, novinarji v svojih poročilih začnejo nekritično uporabljati vse stare vojne fraze kot so »ciljni napadi«, »izkoreninjanje terorizma«, »Izrael ima pravico do samoobrambe«, »voditelj v senci«, s katerimi pa ni mogoče prikriti realnosti. Ali res nič ne more ustaviti te nesmiselne vojne? »Res je, na stotine raket pade iz Gaze na Izrael. Res je tudi, da so Judi na Zahodnem Bregu Arabcem odvzeli na tisoče hektarov zemlje, tako da je ni več dovolj za palestinsko državo. Prosim izbrišite zadnjo poved, kajti v tem grozovitem konfliktu so samo dobri fantje in slabi fantje. Izraelci seveda pravijo, da so dobri fantje, kar jim zahodne države z aplavzom pritrjujejo (kako se potem lahko čudimo, da veliko muslimanov ne mara zahodnjakov),« piše Fisk.

Kaj se bo zgodilo, če bo Izrael napadel Iran? »Prosil bo za premirje, kot naredi v vsaki vojni proti Hezbolahu. Spet bo prosil za pomoč zahoda v svojem boju proti zlu, vključno z Iranom. In zakaj ga ne bi pohvalili, ker je s tokratno operacijo odstranil Jabarija? Prosim, ne pozabite, da so se Izraelci prek nemške tajne službe pred manj kot 12 meseci z njim še osebno pogajali. S 'teroristi' se ne pogajamo, a ne? Izrael zadnje prelivanje krvi imenuje Steber obrambe. Bolj primerno bi bilo, če bi jo imenoval Steber hinavščine,« svoj članek zaključuje Robert Fisk.