Protestna izjava: Kritika oblasti ni sovražni govor

Protestna izjava »Kritika oblasti ni sovražni govor« v zvezi s sklicem izredne seje Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino, ki ga zahtevata Poslanski skupini SDS in NSi, glede pojavov sovražnega govora ter pozivanja k nestrpnosti in nasilju.

Pobudniki se sklicujejo ustavne določbe, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva ter varnosti (34. člen Ustave RS) in na določbo, ki prepoveduje spodbujanje nestrpnosti in sovraštva. Sklicatelji izredne seje zaradi sovražnega govora predlagajo sprejeti sklep o očitni kršitvi ustavnih načel in načel medkulturnega dialoga. Svojo pobudo povezujejo z nedavnimi demonstracijami v Mariboru, ki so zahtevale odstop župana Kanglerja.

V zvezi z zahtevo Poslanskih skupin podajamo naslednjo protestno izjavo. Politiki ustave ne smejo zlorabljati, da bi se z njo branili pred javnimi kritikami za svoje (ne)ravnanje v nedelujoči pravni državi.

Določbe ustave, na katere se sklicujejo predlagatelji v svojem nasprotovanju nestrpnosti in sovražnemu govoru, se v resnici nanašajo na človekove pravice in temeljne svoboščine. Zahtev javnosti po odstopu politikov ter izražanje zahtev v spontanih ali organiziranih demonstracijah, v medijih in drugod zato ni mogoče obravnavati v okviru teze, da vse to spodbuja nestrpnost in sovražni govor. Sovražni govor je pojem, ki se ne nanaša na odnose med voljenim politikom in volivcem, temveč na razmerja med državljani. Politiki se pred legitimnimi zahtevami volivcev ne morejo braniti z ignoranco, s ščiti policijskih kordonov in selektivnim branjem ustavnih določb. To velja še toliko bolj, kolikor so s svojo neodgovornostjo volivce pred tem nedopustno izzivali.

Ustava je integralen dokument in velja v celoti. Ustava zagotavlja ne le strpnost državljanov, ampak tudi in še bolj varuje Slovenijo kot socialno in pravno državo. Če se ustava ne spoštuje v vseh svojih delih, je državna ureditev kot celota ogrožena. Državljani imajo dolžnost, da na to politike opomnijo in od njih zahtevajo odgovornost, kadar ti ogrožajo državno ureditev ter blaginjo državljank in državljanov.

Podpisniki protestne izjave

Bojan Radej, evalvator
Matevž Krivic, nekdanji Ustavni sodnik
dr. Darko Štrajn, filozof
Iztok Jurančič, filozof, novinar
Gregor Kosi, sociolog kulture in zgodovinar
Mirja Peruš, fizik
Bogdan Lešnik, psihoanalitik
Rudi Rizman, sociolog in politolog
Peter Stanković, kulturolog
dr. Jože Mencinger, profesor
Zoran Kanduč, pravnik
Mirsad Begić, novinar
mag. Bratko Bibič, glasbenik, sociolog, filozof
Svetlana Slapšak, redna profesorica
dr. Peter Glavič, ekonomist
Rajko Muršič, FF, Univerza v Ljubljani
Mirjam Žgavec, glasbenica
Miroljub Kljajič, obramboslovec
Ana Kučan, krajinska arhitektka
Srečo Dragoš, sociolog
dr. Boris Vezjak, filozof
dr. Robi Kroflič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
dr. Matjaž Mulej, ekonomist
dr. Marko Juvan, Inštitut za slovensko literature in literarne vede
Elena Pečarič, filozofinja
Jože Kos Grabar Kos, geodet
Andrej Adam, učitelj
dr. Tine Germ, umetnostni zgodovinar
dr. Jaro Berce, naravoslovec-družboslovec
Božo Dukić, pravnik
dr. Franci Jazbec, Društvo Odnos
Irena Zajc
Heri Kopše, arhitekt
Cveto Kosec
Franc Kociper
Cveto Kosec, inženir
Marko Klasinc, ezoterik
Alenka Stupar
Anita Hrast, komunikologinja
dr. Jelko Urbančič, manager sistemov kakovosti
dr. Igor Pribac

Originalno objavljeno na portalu Za-Misli