Za verodostojnost sodstva

Masleša: Ne zmanjka vneme, kadar je treba kritizirati sodstvo

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je poudaril, da je sodstvo enakopravna veja oblasti, primerljiva z drugima, v zadnjem času pa skuša vlada ta razmerja na novo določiti. Po njegovih besedah ne zmanjka vneme, ko je treba kritizirati sodstvo, takega ravnanja pa ne morejo razumeti drugače, kot da je njegov namen podrediti sodstvo politiki. Izvršilna oblast je legitimne kritike sodstva v zvezi z nekaterimi medijsko razvpitimi zadevami izkoristila tudi za pritiske na sodstvo, je na novinarski konferenci dejal predsednik vrhovnega sodišča.

Ob tem je pojasnil, da nekateri zavzemajo stališča glede sodnih odločitev, ki še niso pravnomočne, z že kar jasno izraženimi pričakovanji, kako naj se razsodi, nekateri pa pravnomočne sodbe ocenjujejo kot nepravične. V tako orkestrirano kampanjo je po njegovih besedah mogoče uvrstiti tudi navedbe pravosodnega ministrstva, da ne držijo podatki o sodnih zaostankih. Kot poudarja, sodstvo ni nikogar zavajalo, saj se ministrstvo sklicuje na enake ugotovitve kot vrhovno sodišče. Tudi minister za notranje zadeve Vinko Gorenak ne komentira svojega resorja v zadevi balkanski bojevnik, ne zmanjka pa mu vneme, ko je treba kritizirati sodstvo, je dejal Masleša.

Najvidnejši predstavniki izvršilne in zakonodajne veje oblasti po njegovih besedah s prstom kažejo izključno na sodstvo, ko govorijo o delovanju pravne države. Kot ocenjuje Masleša, gre za preusmerjanje pozornosti, njegov namen pa je podrediti sodstvo politiki. V zvezi z razumevanjem domneve nedolžnosti pri nas pa je dejal, da bi se morala politika sama odločati glede politične in moralne odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Sodstvo ta problem občuti, saj pomembni posamezniki, ki so v kazenskih postopkih, "ohranjajo moč in celo napovedujejo radikalno reformiranje sodstva", je pojasnil. Glede napovedanih sprememb v zakonodaji na področju položaja sodišč in sodnikov pravi, da spreminjanje zakonodaje ne poteka v sodelovanju s sodstvom. Predlogov zakonov po njegovih besedah uradno še niso dobili, zato jih tudi ni želel komentirati.

Je pa glede trajnega mandata sodnikov Masleša poudaril, da njihovo stališče ostaja nespremenjeno. "Z vidika državljanov, ki imajo pravico do neodvisnega in nepristranskega sodnika, je kakršno koli razmišljanje o odvzemu trajnega mandata neprimerno in tudi nesprejemljivo," je dejal. Ob tem poudarja, da mora biti na drugi strani tehtnice trajnega mandata sodnikov odgovornost sodnika. Opozoril je tudi na problem vročanja vabil, tudi poslancem, in na vse več zdravniških opravičil. Za verodostojnost sodstva je ključnega pomena, da javnost njegove sodbe sprejema kot pravične. Vedeti pa je treba, da je sodišče zlasti v kazenskih postopkih le zadnji člen v dolgi verigi organov. Učinkovitost celega sistema ne more biti odvisna od zadnjega, h kateremu se stekajo vsi spori. Delovanje sodnega sistema sicer ni zadovoljivo, a je bistveno boljše kot pred leti, je ocenil Masleša.

Na vprašanje, kaj bi se moralo zgoditi, da bi pravna država, ki jo ljudje v teh dneh zahtevajo na ulicah, začela delovati, je Masleša odgovoril, da imamo jasen normativni okvir, v katerem deluje tudi sodstvo samo. Je pa po njegovih besedah morda zdaj trenutek, da se "naredi neka bilanca" glede praga pravic obdolžencev v postopkih in zahtev v zvezi z dokazi, vendar s premislekom. Sicer Masleša verjame, da živimo v pravni državi, verjame pa tudi, da je zdaj priložnost za premislek, kar lahko okrepi demokratične ustanove in pravno državo.

Glede odločitve preiskovalnega sodnika, ki je izpustil izgrednike, ki so med nedavnimi protesti v Ljubljani napadli in poškodovali policiste, Masleša poudarja, da lahko sodstvo v takšnih primerih odloča samo o predlogih, ki jih dobi. Tožilstvo namreč v tem primeru ni predlagalo pripora. (STA, mm)