Janša predlaga razširjeno koalicijo

Premier Janez Janša je včeraj napovedal, da bodo koalicijske stranke pripravile predloge za deblokado političnega sistema, računajo pa tudi na predloge opozicije. Med možnimi spremembami je premier omenil odpoklic poslanca in župana. Slednje vključuje tudi predlog 11 ukrepov izvršilnega odbora SDS, nekaj predlogov so že predstavili tudi v DL in NSi.

Kot je po sestanku koalicije v DZ povedal Janša, bo med predlogi slišati nekatere, ki so tudi v programu SDS in jih je stranka predlagala že v prejšnjih mandatih. Spomnil je na zahtevo stranke iz leta 1996 za možnost odpoklica poslanca. V primeru, da je to v neskladju z ustavo, bo pač treba ustavo spremeniti, je dejal. Na vprašanje, ali bi to veljalo tudi za sodnike in župane, pa je odgovoril, da za vse.

Ob tem pa je premier opozoril, da nobene od težav, ki se danes kažejo kot politične, ne bo mogoče odpraviti brez odprave razlik v razvitosti posameznih delov države. Janša namerava v prihodnjih dneh sklicati tudi srečanje vseh predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin.

Izvršilni odbor SDS je že sprejel 11 predlogov za reformo političnega sistema, med katerimi je tudi predlog za odpoklic poslanca in župana, je po seji izvršilnega odbora še povedal prvak SDS Janša. Predlaga še dogovor o tem, kako ukrepe uresničiti in deblokirati državo. Če hoče opozicija v zameno za podporo ukrepom predčasne volitve ali vstop v vlado, SDS dopušča to možnost, je dejal.

V SDS sicer med drugim predlagajo uvedbo neposrednih volitev poslancev - za volitev bi bila potrebna absolutna večina glasov, uvedbo možnosti odpoklica poslanca med mandatom z novimi volitvami v volilnem okraju, možnost odpoklica župana ter omejitev na dva zaporedna mandata ali posredne volitve županov - izvoli (in razreši) jih občinski svet. Predlagajo ukinitev državnega sveta in uvedbo poskusnega mandata za nove sodnike, obdržali pa bi trajni sodniški mandat, ki bi nastopil po poskusni dobi.

Prav tako so v Državljanski listi že povedali, da med predlogi za spremembo političnega sistema sami na mizo dajejo predlog spremembe zakona o lokalnih volitvah, po katerem bi lahko najmanj 15 odstotkov volilnih upravičencev v občini zahtevalo glasovanje o odpoklicu župana.

Predloge sprememb bo SDS poslala vsem "parlamentarnim dejavnikom", nato pa želi njihove predloge in pripombe ter usklajevanja.

V DL znova odpirajo tudi predlog za spremembo volilnega sistema in uvedbo preferenčnega glasu. Prav tako v stranki preučujejo možnost uvedbe zahteve za odpoklica poslanca.

DL napoveduje še spremembe v sodstvu. Sodni veji oblasti, zlasti predsednikom sodišč, bi dali vsa pooblastila in pristojnosti, vendar hkrati od njih zahtevali odgovornost za rezultate. Predsednik DL Gregor Virant vodjem poslanskih skupin predlaga, naj še enkrat razmislijo o ustavni spremembi za uvedbo poskusnega mandata za sodnike.

Zelo dobre možnosti za uspeh ima po Virantovem prepričanju predlog za spremembo ustavnih sprememb referendumske ureditve.

Poleg SDS in DL imajo nekaj predlogov za reforme političnega sistema tudi v NSi. Na področju sodstva bodo v NSi po besedah vodje njihove poslanske skupine predlagali, da lahko prosto sodniško mesto zasede le nekdo, ki imajo vsaj deset let delovnih izkušenj. Poleg tega bodo predlagali zaostritev odgovornosti predsednikov sodišč ter spremembo procesne zakonodaje, tako da bi se v drugih državah pridobljeni dokazi upoštevali tudi pri nas, da se bi ponovil Balkanski bojevnik.

Kar pa se tiče izvršne veje oblasti, bodo v NSi predlagali možnost razrešitve župana, če za to glasujejo tri četrtine občinskih svetnikov. Na področju zakonodajne veje oblasti je zanje ključna sprememba referendumske ureditve.

V SLS opozarjajo, da takšni predlogi zahtevajo poglobljeno analizo, v DeSUS pa se njih še niso pogovarjali. V PS jih bodo komentirali, ko bodo predlogi konkretni, v SD pa vladi očitajo, da se v želji po privatizaciji premoženja skriva za spremembo političnega sistema.

Vodja poslanske skupine opozicijske SD Janko Veber je pojasnil, da so v SD že predstavili svoje videnje glede reforme političnega sistema, predvsem na točki umika politike iz upravljanja z gospodarstvom. Veber vladi očita, da želi dokončno privatizirati državno premoženje in se pri tem skriva za spremembo političnega sistema.

Kar se tiče reforme sodstva, je treba po Vebrovih besedah poskušati poiskati rešitve za čim bolj učinkovito delovanje sodišč, ne smemo pa pustiti, da bo politika s tem poslabšala pravno varnost. Glede možnosti razrešitve funkcionarjev pa opozarja, da bo lahko prišlo do zlorab pri preganjanju županov in političnega odstavljanja poslancev.

O možni reformi političnega sistema so že spregovorili v Skupnosti občin Slovenije (SOS). V skupnosti tako razmišljajo o ustanovitvi delovne skupine, ki bi pripravila predloge za odpoklic župana. Šlo naj bi za nekakšen referendumski odpoklic; župana bi odpoklicali isti ljudje, ki so ga prej na ta položaj izvolili, je za STA dejala generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar. Predsednik SOS Ivan Žagar pa je dodal, da bi rešitev lahko šla v podobni smeri, kot velja za predsednika republike.

Pravnik Miro Cerar pa je ob robu okrogle mize Ius-info v Ljubljani ocenil, da je v Sloveniji ključni problem v tem, da ne spoštujemo obstoječega sistema, ki je demokratičen in ki nalaga vse ključne instrumente pravne države. Zato Slovenija po njegovem mnenju ni v položaju, ko bi morala radikalno spreminjati politični sistem, vendarle pa Cerar dopušča spremembe v posameznih elementih pravnega sistema. Lahko se denimo pogovarjamo tako o odgovornosti župana kot o položaju sodstva pri nas. Res pa je, da so razprave o tej temi že potekale in da je težko oceniti upravičenost napovedanih sprememb, dokler ne bodo znane podrobnosti teh predlogov, je še povedal Cerar.

Oglasila se je tudi skupina pobudnikov peticije o ljudski nezaupnici, ki jo je po njihovih navedbah podpisalo že več kot 23.000 državljanov. Kot so zapisali, ne bodo "dovolili instrumentalizacije peticije o ljudski nezaupnici za namene politične igre med vlado in državnim zborom ter med pozicijo in opozicijo".

Poudarjajo, da gre za pobudo državljank in državljanov, katere namen je sprožiti razpravo med državljani in doseči širok konsenz o tem, v kakšni obliki politični eliti posredovati predlog o inštrumentu ljudske nezaupnice. (STA, mh)