Učinki protestov so vidni … A ni še konec

Na silvestrovo bo odstopil župan Maribora Franc Kangler. Zahteva protestnikov se je uresničila. A Kangler zaenkrat še ostaja državni in mestni svetnik. Neomajen ostaja v svojem prepričanju, da gre za »lov na čarovnice«, kjer je čarovnica on, in da so protestniki zgolj izgredniki, ki ne spoštujejo »demokratičnih pridobitev naše države«. Komisija za preprečevanje korupcije je nekatera njegova dejanja označila za koruptivna. Lahko bi odstopil sam, pa ni. Prav zaradi njegove nedemokratičnosti je prišlo do demokratičnih protestov.

Prav tako zaenkrat v enaki sestavi še ostaja mariborski mestni svet. Kangler brez njihovega sodelovanja ne bi mogel vladati tako, kot je. Kot so zapisali protestniki, je treba odrezati tudi lovke, ne samo glavo. Nekateri mestni svetniki so zato že vložili pobudo za samorazpustitev mestnega sveta, vendar je vprašanje, ali jim bo med kolegi uspelo zbrati dovolj podpisov. Učinki demonstracij so torej vidni, a razlogi za nadaljevanje še ostajajo – nova 'vstaja' je napovedana za 14. december.

Včeraj so proti svojemu županu Lopoviču, kot so preimenovali Borisa Popoviča, in premierju Janezu Janši protestirali v Kopru. V soboto, 3. decembra, so proti županu Alojziju Muhiču in tudi proti vladi protestirali v Novem mestu. Predlagali so 'ljudsko nezaupnico', s katero bi lahko državljani odpoklicali politične predstavnike. Pobudniki se bodo udeležili tudi današnjega shoda v Ljubljani. Ta sicer ni naslovljen direktno na Jankovića, ampak se bodo udeleženci zavzemali za demokratično delovanje celotne politične garniture, katere del je tudi ljubljanski župan.

Kljub nizki podpori javnosti in pozivom po vseh slovenskih mestih in krajih, katerim se bodo danes pridružili še Bohinj, Murska Sobota in Ajdovščina, sprememba vladne politike ni velika.

Potem ko javne univerze z vlado niso uspele doseči dogovora o zvišanju proračunskih sredstev za visoko šolstvo v letih 2013 in 2014, so se tudi oni odločili za protest. Najprej so bili njihovi predstavniki že na sindikalnih demonstracijah sredi novembra. Včeraj pa so s podporo več tisočih študentov izpred sedeža Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu odkorakali na Trg republike. Pred državnim zborom, kjer so poslanci ravno odločali o proračunu, so opozorili, da je kakovostno in brezplačno visoko šolstvo nujen pogoj demokracije in solidarnosti. Shod bi se moral po prebranem sporočilu zaključiti, a podporniki univerzitetnih stališč se niso hoteli raziti.

Študenta Matevž in Zala sta povedala, da mora ostati šolanje brezplačno. Ob napovedanem krčenju sredstev bi bile univerze najverjetneje prej ali slej primorane uvesti šolnino. »Starši si plačila ne bi mogli privoščiti. Če bi morali študentje delati, da bi si lahko plačali šolanje, bi odnesli manj, bi študij zanemarjali,« sta dejala. Dodajmo še to, da se vsi dohodki, tudi tisti, prejeti s študentskim delom, sedaj štejejo v premoženje gospodinjstva. Če bi bili študenti primorani delati za plačilo šolnin, bi zaradi tega njihove družine lahko presegle cenzus za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ali pa bi sredstev iz tega naslova prejeli manj.

Veliko Matevžev in Zal je za avtonomno in brezplačno javno univerzo vzklikalo: »Ne bomo plačali vaše krize«, »Ne bomo vam dali naših profesorjev«, »Borut Rončević, zgini z univerze«, »Varčevanje ne deluje«, »Pokažite diplome« … Prijeli so se za roke in okrog državnega zbora naredili človeško verigo. Vsa ta energija je na koncu prinesla rezultat – visoko šolstvo je dobilo 16 milijonov evrov. Prav toliko sredstev so poslanci namenili raziskovalnim dejavnostim.

A zmaga je grenka. Univerze bi v času prejšnje vlade za normalno delovanje potrebovale več sredstev. V primerjavi z letom 2011 je bilo sredstev za leto 2012 za 20 milijonov evrov manj. Za leto 2013 pa je vlada načrtovala krčenje za dodatnih 20 milijonov evrov. Na koncu so popustili, univerzam dali 16 milijonov, kar pa vseeno pomeni znižanje sredstev v primerjavi s preteklim letom – za štiri milijone.

Vlada tudi viha nos nad protesti. Najprej je minister Gorenak povedal, da so bili v Mariboru ilegalni. Premier Janša je na svojem Twitter profilu komentiral samo izgrede, o sporočilu demonstracij pa nič. »Je bilo res vredno zaradi slabih volilnih trendov ceno izstaviti celotni državi?« je zapisal. Namesto da bi prisluhnil množici, je zagon protestnikov izkoristil za uveljavitev lastnih želja. Ponudil je, da bo vlada odstopila, če parlament prej sprejme reforme političnega sistema, reformiral bi tudi ustavo. Nekateri predlogi bi stanje demokracije pri nas še poslabšali. Trajna sodniška funkcija ni dodeljena kar tako, v igri je avtonomija sodnika. Večinski sistem sicer omogoča stabilnejše vlade, a bi bilo najbolj demokratično uvesti preferenčno glasovanje, kjer bi poslance izbirali volivci in ne politične stranke. Niti en predlog ni protikrizni. Ne popustijo pa niti pri slabi banki niti pri holdingu. Poleg tega se nadaljuje premierjevo zavajanje. Namesto da bi deloval povezovalno je hotel še dodatno razdeliti Slovence, o čemer več tukaj.

Učinki protestov so, a so zaenkrat jalovi. Na ljubljanskih ulicah se bo zato nadaljevalo slavljenje demokracije. Zbor bo na Kongresnem trgu, kjer bodo performanse imeli tudi razni umetniki in kulturni ustvarjalci. Predvidoma bo sledil pohod po centru Ljubljane, ki se bo zaključil na Trgu republike, kjer se bodo mirne demonstracije nadaljevale.

Še več o demonstracijah in vprašanjih, kako naprej, si preberite v današnji tiskani izdaji Mladine.