Ljubljanske demonstracije dale prve zahteve protestnikov

Več ur na mrazu vztrajalo 2000 ljudi

Ljudje so resnično razočarani nad dogajanjem v državi. Mogoče vzkliki »lopovi, lopovi« zvenijo populistično in preveč preprosto, a povedo vse. V njih je slišati jezo, nejevero, žalost. Ko nekdo več ur zmrzuje na ulicah, da bi ga le bilo slišati in videti, je to znak prepričanja, da dela pravo stvar. In izraz želje po boljšem.

Prisotnost šteje, zato so protestniki v Ljubljani z vzkliki »vsi na ulice« poskušali privabiti čim več somišljenikov. Nenazadnje gre za prizadevanja, ki se tičejo vseh državljanov. Okrog dva tisoč jih je po dvournem romanju mimo ljubljanskega magistrata, ministrstva za izobraževanje in Banke Slovenije, kjer so bili protestniki najbolj glasni, prispelo na Trg republike. Tu so se poskušali ogreti s petjem in poskakovanjem na geslo: »Kdor ne skače, je za Janšo«. Žvižge so naslovili parlamentu in še večkrat zakričali v nebo: »Lopovi!«

V tej množici ljudi in idej za boljši jutri pa se je zgodilo še nekaj. Zaradi razkropljenosti po Trgu republike tega niso videli vsi. Nad tem se je navduševal le krog petdesetih demonstrantov, ki so bili slučajno blizu. Protesti so dali prvo ime in prve konkretnejše zahteve.

Uroš Lubej, urednik novomeškega spletnega časopisa Čuvar, se je izpostavil kot eden od organizatorjev in hkrati pozval tudi vse druge pobudnike demonstracij, naj se razkrijejo. V imenu tistih, ki so predlagali inštrument ljudske nezaupnice, je dejal, da zahtevajo »odstop politične elite, desne in leve, v parlamentu in vladi, v koaliciji in opoziciji«. Zahteval je radikalno reformo sodstva, pri čemer bi morali narediti vse za to, da bi se postopki reševali hitreje. Zahteval je kazenski pregon tistih, ki so do premoženja prišli na sporen način, in zaplembo vsega premoženja, za katerega ne bi mogli dokazati izvora. Tisti, ki so ga slišali, so mu z vzkliki pokazali, da se strinjajo. Zahteval je še več neposredne demokracije, kar bi dosegli tudi z uvedbo ljudske nezaupnice, ter ustanovitev ustavne komisije, ki bo tudi z neposrednim sodelovanjem državljanov po potrebi spreminjala pravni red. Večji vpliv bi morali volivci po njegovem mnenju imeti tudi na to, kdo sedi v parlamentu, kar je zdaj predvsem odločitev političnih strank. Protestniki so se strinjali tudi z njegovim nasprotovanjem trenutni politiki, ko moramo za napake bankirjev in pohlep 'tajkunov' odgovarjati vsi.

Poleg obstoječih zunajparlamentarnih strank, ki že imajo alternativne programe, s protesti dobivamo nove alternative. Želje se artikulirajo. Še več zahtev naj bi ob vseslovenskih protestih 21. decembra predstavil odbor, ki ga sestavljajo nekatere skupine protestnikov.

zpHX2g0XDLU

Avtor posnetka: Klemen Berus