Rusija želi s plinovodom Južni tok doseči dva cilja

S plinovodom Južni tok, katerega krak bo šel tudi prek Slovenije, želi Rusija doseči dva cilja. Ogniti se hoče Ukrajini, prek katere zdaj pošilja v Evropo večino plina, hkrati pa hoče preprečiti, da bi bili dograjeni konkurenčni plinovodi za transport plina iz Kaspijskega bazena v Evropo, v nemškem Die Zeit piše izvedenec za rusko energetsko politiko na Centru za varnostne študije v Zürichu Jonas Grätz.

Če bo dograjen Južni tok, se bo občutno zmanjšala moč Ukrajine pri pogajanjih z Rusijo. Rusija zdaj Ukrajini ponuja plin s popustom, a od nje v zameno zahteva, da ji proda svoje plinovode in skladišča za plin ali pa skupaj z Belorusijo in Kazahstanom vstopi v carinsko unijo z vodilno vlogo Rusije. Vlade v Ukrajini so se do zdaj temu izogibale, saj bi tovrstni posli z Rusijo zavrli približevanje Ukrajine k EU in zmanjšali bi ji svobodo v mednarodni trgovini. Ampak Rusija je v boljšem položaju. Če bo dograjen Južni tok, bo skupaj s plinovodom Severni tok, prek katerega že pošilja neposredno plin v Nemčijo, Ukrajini lahko prekinila dobavo plina ne da bi morala prekiniti oskrbo EU. Ventile bo lahko držala zaprte, dokler vlada v Ukrajini ne bo popustila in sprejela njenih zahtev.

Za EU in ZDA pa je bolj pomembno, da bi lahko z začetkom gradnje plinovoda Južni tok postale manj zanimive investicije v konkurenčne plinovode, prek katerih naj bi pošiljali plin iz Kaspijskega bazena v Evropo. To je predvsem plinovod Nabucco. Jonas Grätz je prepričan, da se to ne bo zgodilo. Plinovod Nabucco so res skrajšali, a je še vedno predviden za gradnjo za transport neruskega plina do Avstrije. Azerbajdžan kot dobavitelj plina in Turčija kot tranzitna država pa sta se že dogovorila za gradnjo Transjadranskega plinovoda (TANAP), ki bvi bil povezan z Nabuccom.

Tudi države, prek katerih bo potekal plinovod Južni tok, si želijo konkurenco in oskrbo iz več virov, zato se strinjajo tudi z gradnjo plinovoda Nabucco. Čeprav so v petek ob prisotnosti ruskega predsednika Vladimirja Putina s spojem prve cevi napovedali začetek gradnje plinovoda Južni tok, je nekaj vprašanj še odprtih. Jonas Grätz razlaga, da je simbolični začetek gradnje v bistvu bil namenjen le za povečanje pritiska Rusije na Ukrajino, saj se bodo dejanska gradbena dela začela precej pozneje. Eden od predstavnikov ruske državne plinske družbe Gazprom je dejal, da upajo, da bodo v letu 2014 imeli v rokah vsa dovoljenja in bodo takrat lahko začeli z gradnjo.

Tudi financiranje gradnje Južnega toka pod Črnim morjem, ki je najdražji del, je še odprto. Dokler ruska država ne bo zagotovila denarja, bo moral Gazprom enako kot v primeru plinovoda Severni tok, ki poteka pod Severnim morjem, bankam dati dolgoročne garancije, da bo za plin, ki ga namerava transportirati v Evropo, imel kupce. Teh pa po razlagi Grätza nima, azto bi bile te garancije za Gazprom velikansko tveganje. Ob tem še ni jasno, kakšna bo zmogljivost plinovoda Južni tok. Najprej je bilo predvideno, da bo prek njega Gazprom na leto kupcem v Evropi dobavil 63 milijard kubičnih metrov plina, a pred kratkim je črtal južni krak za dobavo plina prek Grčije v južno Italijo. Zdaj je predvideno le, da ga bo dogradil do Severne Italije, kar pa povečuje stroške. »Če plinovod dogradimo v manjši različici, se skupni stroški investicije sicer zmanjšajo, a povečajo se stroški za kvadratni meter. Toda Južni tok je za Putina tako pomemben, da lahko računamo, da v plinovod v eni od različic dograjen, četudi se gospodarsko ne bo izplačal. Gazprom bo ta zapitek plačal z višjimi transportnimi stroški, ki jih bodo na koncu morali pokriti kupci plina,« razlaga Jonas Grätz.

Ker Gazpromu ni uspelo z novimi kupci v Evropi skleniti novih dolgoročnih pogodb, na plinovoda Južni tok in Severni tok preusmerja količine, ki jih zdaj pošilja v Evropo prek Ukrajine. Jonas Grätz ugotavlja, da je Južni tok zato politični investicijski program, katerega namen je pritisk na Ukrajino in preprečitev gradnje konkurenčnih plinovodov.