Kangler gotof tudi kot svetnik

Svetniki potrdili mandat Verbiču, ne pa tudi Kanglerju

Državni svetniki so potrdili mandat postojnskemu županu Jerneju Verbiču, ne pa tudi Francu Kanglerju. O obeh mandatih so odločali s tajnim glasovanjem. Kangler je prepričan, da njegov mandat ni sporen. Še pred glasovanjem je izrazil prepričanje, da je bil danes lustriran, po razglasitvi rezultatov pa je napovedal pritožbo.

Za potrditev mandata Verbiču je glasovalo 26 svetnikov, 12 jih je bilo proti, ena glasovnica je bila neveljavna. Za potrditev mandata mariborskemu županu Kanglerju pa je bilo 18 svetnikov, 19 jih je bilo proti, dve glasovnici pa sta bili neveljavni. "V tem trenutku lahko le to sporočim, da sem bil tukaj pred vami lustriran," je v nagovoru svetnikom še pred glasovanjem dejal Kangler. Spomnil je na podporo, ki jo je dobil na volitvah v DS, ko je sam dobil 25 elektorskih glasov, preostali trije kandidati pa skupaj devet.

Kot je dejal, ne bi želel hoditi na ustavno sodišče po razveljavitev odločitve svetnikov, ne bo pa dovolil, da bi ga kdorkoli od njih "na ta način lustriral" in nanj kazal s prstom, da je njegov mandat moralno-etično sporen. Sam je prepričan, da temu ni tako, pa tudi, da bodo vse kazenske ovadbe, ki so bile vložene zoper njega, na sodišču padle. Izrazil je tudi prepričanje, da je bila hišna preiskava, ki je pri njem potekala, zrežirana, in da "svojo ceno danes plačuje" tudi zaradi tega, ker se je več let kot poslanec boril za nadzor nad obveščevalnimi službami.

Nihče se po njegovih besedah tudi ni vprašal, zakaj se je namestnica predsednika protikorupcijske komisije iz postopka izločila. "Zato ker smo stopili na prste nekomu, ki ni imel pravne podlage za nekatere posle in je hudo oškodoval posredno občinsko premoženje. Zato plačujem danes ceno," je dejal Kangler. Tistim, ki mu ne verjamejo, pa mu je pripravljen omogočiti tudi dostop do vseh podatkov, ki potrjujejo njegove besede.

Po razglasitvi rezultatov glasovanja pa je Kangler vnovič poudaril, da so danes vsi priča "lustraciji, ki so jo organizirali levičarji v državnem svetu". To, kar se je zgodilo danes v državnem svetu, je označil kot absurd. Predvsem so po njegovih besedah absurdno ravnali predlagatelji v mandatno-imunitetni komisiji, ki niso predlagali potrditve vseh mandatov v paketu, čeprav da z njegovim mandatom in tudi z mandatom Verbiča ni bilo nič narobe.

"Ustavno sodišče bo sprejelo svojo odločitev," je napovedal Kangler. Ob tem pa je poudaril tudi, da so predvsem z levice dva dni nanj pritiskali, koga naj podpre za predsednika. "Očitno sem danes tukaj plačal svojo ceno, ker si nisem pustil zviti roke, da bi glasoval za njihovega kandidata," je dejal Kangler. Direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko je sicer pred glasovanjem poudaril, da za volilno komisijo mandati niso sporni. Če bi bilo kaj drugače, tudi ne bi izdala vsakemu posamezniku ali posameznici potrdila o izvolitvi. "To so dejstva, od tu naprej odločate sami in v skladu z vašim poslovnikom," je pred glasovanjem dejal Vučko.

Čeprav so se v interesnih skupinah delojemalcev, negospodarskih dejavnosti in delodajalcev zavzeli za javno glasovanje, pa je večina nato podprla predlog interesne skupine lokalnih interesov in določila, da bo glasovanje tajno. Da bodo glasovali proti potrditvi mandata Kanglerju, je napovedal predstavnik interesne skupine delojemalcev Dušan Semolič. Da se mandat Kanglerja oceni kot moralno in etično sporen, kot je to ocenila mandatno-imunitetna komisija, pa je soglašala tudi predstavnica interesne skupine negospodarskih dejavnosti Darja Kuzmanič Korva.

Zakon o državnem svetu niti ne navaja razlogov, zaradi katerih lahko DS zavrne potrditev mandata, je povedal pravnik Rajko Pirnat. Iz dejstva, da je za to predvideno sodno varstvo pred ustavnim sodiščem, pa po njegovem mnenju izhaja, da morajo biti za to utemeljeni razlogi, povezani s pravilnostjo izvedbe kandidiranja in volitev. Potrditev svetniškega mandata se lahko zavrne samo v primeru, ko bi DS in njegova mandatno-imunitetna komisija ugotovila nepravilnosti v postopku izvolitve, ki pa jih v primeru Franca Kanglerja očitno ni bilo, je pojasnil pravnik Tone Jerovšek.

"Ne glede na to, kaj si mi mislimo o gospodu Kanglerju, ima on sodno pot naprej, kajti moralni kriterij ne more biti razlog za zavrnitev mandata," je poudaril Jerovšek. V tem primeru je lahko po njegovih besedah v drugo smer konec pravne države. "Nekomu boste, ne da bi bil obsojen, za vrat obesili neko amoralnost in ga na podlagi tega izločili z izvoljene funkcije," je Jerovšek navedel kot primer.

Pirnat razlogov DS za nepotrditev mandata Kanglerju ne pozna, po njegovem mnenju pa se lahko državni svetniki upravičeno sprašujejo, glede na veliko razliko med odločitvijo elektorjev in voljo ljudstva, ki je takrat "besnelo" po ulicah, ali ni prišlo do kršitve volilne pravice, do zlorab, lobiranj ali česa hujšega. Pirnat meni, da bo moral DS v sporu pred ustavnim sodiščem te svoje dvome bolj jasno izkazati in tudi Državna volilna komisija (DVK) bo morala odgovoriti na to, ali je bilo vse v redu.

 "Tu je res neka katastrofalna razlika med voljo ljudi in tem, kdo naj bi jih predstavljal," je pojasnil Pirnat in dodal, da je Kangler predstavnik lokalnih interesov. Ta razlika po njegovem prepričanju zbuja sume. Po njegovem mnenju je prav nepregleden, posredni sistem volitev glavna težava DS, ki omogoča preveč zlorab. Spremeniti je treba način volitev, da bodo neposredne, in ne ukiniti DS, je prepričan Pirnat. (STA, mm)