Zlata zora širi vpliv

Skrajno desna organizacija odpira svoje podružnice po svetu in ustanavlja organizacije, katerih namen je pomoč v hrani in zdravstveni oskrbi izključno za »pravoslavne Grke«

V Grčiji v Atenah danes poteka veliko zborovanje proti Zlati zori. Gre za skrajno desno stranko, katere pripadniki ne skrivajo navdušenja nad nekdanjimi nacisti in vodjo tretjega rajha. Na nevarnost te stranke, ki se je zaradi krize v Grčiji uspela prebiti tudi v grški parlament vse bolj pogosto opozarjajo tudi mednarodne institucije. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) in Nacionalna komisija za človekove pravice sta letos do konca septembra uradno zabeležila 87 napadov z ksenofobičnim ozadjem, neuradno pa naj bi jih bilo še več.

Opozorila ECRI

Na nevarnost Zlate zore opozarja tudi Svet Evrope oziroma Komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), ki je 10. decembra, na dan človekovih pravic, izrazila zaskrbljenost v zvezi z dejanji Zlate zore, predvsem zaradi »sistematičnega izvajanja zločinov in zločinov iz sovraštva«, ki jih občasno »dopušča policija« in so usmerjeni proti imigrantom, političnim nasprotnikom in vsem, ki izražajo zaskrbljenost nad razmerami. Od grških oblasti ECRI zahteva, da preprečijo takšna dejanja. 

Nasilje je večinoma usmerjeno proti nezakonitim prebežnikom v državi, bodisi ekonomskim migrantom ali beguncem, največ nasilnih dejanj pa se zgodi prav v glavnem mestu Grčije. Žrtve so večinoma mladi moški, večinoma iz Afganistana, Bangladeša, Pakistana in Somalije. Tisti, ki so o napadih spregovorili, so zatrdili, da so bili napadeni izključno zaradi svoje barve kože, jezika v katerem govorijo in drugih »razlik«. Večina napadalcev deluje organizirano in v skupinah, nad žrtvami pa se znašajo z jeklenimi palicami, verigami, noži in drugimi nevarnimi predmeti. Pogosto si žrtve, še posebej če nimajo urejenega statusa, sploh ne upajo prijaviti napadov, saj se policija pogosto sploh ne odziva. Ob tem je Zlata zora, po zadnjih anketah z dobrimi 10 odstotki celo na tretjem mestu po priljubljenosti med strankami. Po številnih anketah je prav tako jasno, da bi danes na volitvah dobila še nekaj odstotkov glasov več, veliko podpore pa ima tudi v organih oblasti, kot sta policija in vojska. Ukinitev stranke naj bi bila zelo težka predvsem zaradi ustavno zagotovljenih svoboščin, čeprav številne organizacije opozarjajo na nevarnost delovanja te stranke. Nekaj več kritik je v zadnjem času mogoče slišati od voditeljev druge vladne, socialistične stranke PASOK, ki poziva k oblikovanju posebne fronte proti Zlati zori, ki bi morala biti tako močna, kot osvobodilno gibanje v drugi svetovni vojni. V Grčiji je sicer po drugi svetovni vojni še nekaj let trajala državljanska vojna med komunističnim odporniškim gibanjem s podporo sovjetskih in jugoslovanskih komunistov ter konservativnimi silami, ki so jih podpirale VB in ZDA.

Da se stranka Zlata zora zelo zanaša na nasilna sredstva, kaže tudi nedavni incident, ko sta dva člana Zlate zore poskusila v grški parlament vstopiti oborožena s pištolama. Na srečo jima varnostniki niso dovolili vstopa, na orožje pa so jih opozorili detektorji kovin na vhodu v zgradbo. Pri čemer tudi na tem področju vlada nered, saj želi po eni strani predsednik parlamenta Vangelis Meimarakis poostriti varnostne ukrepe v parlamentu, medtem ko vodja varnostnih služb Nikos Dendias opozarja, da je poslancem v parlamentu dovoljeno nositi prijavljeno orožje, oziroma ga morajo oddati varnostnikom le »odvisno od ocene tveganja«. Že v tem trenutku pa ima osem od 18 članov Zlate zore dovoljenja za nošenje orožja, kako poteka »ocena tveganja« njegove morebitne nezakonite uporabe v parlamentu pa ni najbolj jasno. Res pa je da so v zadnjem času tudi pripadniki Zlate zore postali tarče napadov, nedavno je namreč v enem od njihovih uradov eksplodirala doma narejena bomba.

Hipokrat samo za Grke

Pri tem pa je zanimivo, da se »Zlata zora« tudi širi po vsem svet. Svojo podružnico je nedavno odprla v Avstraliji, kjer je največja grška emigrantska skupnost izven Grčije. V oktobru so v New Yorku izbruhnil protesti zaradi odprtja podružnice stranke z izključnim namenom zbiranja podpore, finančnih sredstev in hrane, vendar ne za vse prebivalce Grčije, pač pa – »samo za Grke«. Zlata zora zbira hrano tudi v Kanadi – vendar tudi v tem primeru samo »za pravoslavne Grke«. Ob tem pa nameravajo pripadniki Zlate zore odpreti svoje urade tudi v Chicagu, v Connecticutu in v kanadskem Torontu. Chicago ima sicer zelo veliko grško skupnost v posebni »grški četrti«, toda hkrati ima tudi zelo velike skupnosti priseljencev iz Azije, Afrike, pa tudi skupnost Judov in pripadnikov drugih narodov, ki jih želi jo pripadniki Zlate Zore »brcniti iz Grčije«. Incidenti med temi skupnosti zato niso izključene. Te javno razglašene namere Zlate zore in razdeljevanje hrane »samo Grkom« so namreč že sprožile besedne vojne na blogih med pripadniki židovske skupnosti in pristaši Zlate Zore v Chicagu. Da bi bila zadeva še hujša, pa si menda pripadniki Zlate zore prizadevajo tudi za ustanovitev grške organizacije »Zdravnikov brez meja« - ki pa bi zdravstveno oskrbo, predvsem v Grčiji, nudila »samo Grkom«. Ironija je v tem, da je bil prav Hipokrat prvi Grk, ki je s »Hipokratovo zaprisego« postavil temelje današnji medicinski etiki, katere osnovna zapoved je seveda zaveza zdravnikov, da bodo pomagali vsem ljudem, ne glede na njihove narodnost, poreklo ali barvo kože. Vzpon Zlate zore bi zato moral veliko bolj skrbeti tudi evropske politike in uradnike. Kot je namreč nedavno za časnik Time opozoril direktor evropskih programov organizacije Human Watch Jan Egelund, se namreč zastavlja vprašanje, »kako bomo napredovali v Kongu, Afganistanu ali Siriji, če se bomo predali v Grčiji, zibelki civilizacije, filozofije in humanizma?«