KPK poslanca Vogrina sumi zlorabe položaja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) bo zaradi suma zlorabe uradnega položaja poslanca Ivana Vogrina pri porabi sredstev za izobraževanje in strokovno pomoč svoje ugotovitve odstopila policiji. Ob tem ugotavlja, da trenutna ureditev porabe tega denarja omogoča vrsto sistemskih korupcijskih tveganj.

Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da podjetje Vinestra, "ki ga je angažiral poslanec Vogrin", ni opravilo storitev, za katere je bila sklenjena pogodba in za katere je bilo podjetju v minule pol leta izplačanih 7875 evrov proračunskih sredstev. S tekočega računa podjetja Vinestra v tednih po prejemu sredstev DZ je bila po ugotovitvah komisije večina denarja dvignjenega gotovinsko na bankomatih, 500 evrov pa je bilo nakazanih tudi nekdanji poslančevi ženi. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja s strani nepovezanega poslanca Vogrina bo komisija ugotovitve odstopila policiji.

Ta primer je bil tudi ena od zadev, na podlagi katerih je senat komisije je na ponedeljkovi seji sprejel sistemsko načelno mnenje glede porabe javnega denarja, ki ga imajo na voljo poslanci in poslanske skupine za izobraževanje in strokovno pomoč. Komisija ugotavlja, da trenutna ureditev omogoča vrsto sistemskih korupcijskih tveganj pri porabi omenjenih javnih sredstev, vključno s tveganjem nenamenske porabe in tveganjem nasprotja interesov, so danes sporočili iz komisije.

Komisija je obenem zaznala tudi porabo teh sredstev, ki bi jo lahko označili za prikrito oz. posredno financiranje političnih strank in povezanih oseb, kar je v nasprotju z namenom teh javnih sredstev. Prav tako je komisija ugotovila, da je pomanjkljiva transparentnost pri porabi javnih sredstev, namenjenih za izobraževanje poslancev in strokovno pomoč.

V sistemskem načelnem mnenju je komisija navedla več priporočil glede izboljšav porabe omenjenih javnih sredstev. Med drugim DZ predlaga izboljšave pri dokumentaciji o spremljanju opravljenega dela, za katerega so namenjena javna sredstva. Prav tako priporoča podrobnejše preverjanje pravnih oseb za izvedbo strokovne pomoči.

Komisija DZ predlaga tudi, da se pri ureditvi tega področja zgleduje po kodeksu ravnanja poslancev Evropskega parlamenta ter praksi parlamentarne etike v članicah EU. Omenjeni kodeks med drugim določa, da poslanci Evropskega parlamenta pri izvrševanju svojih funkcij "delujejo izključno v splošnem interesu in ne pridobivajo niti si ne prizadevajo, da bi pridobili kakršno koli neposredno ali posredno finančno korist ali drugo nagrado".

Komisija tudi poudarja, da gre pri sredstvih, namenjenih tako dodatni strokovni pomoči poslanskim skupinam kot izobraževanju in mesečnim pavšalom poslancev, za javna sredstva, katerih namenskost, gospodarnost in učinkovitost porabe bi se dodatno zagotovila z javno letno objavo podatkov o porabi teh sredstev, ki bi omogočila preglednost uporabe davkoplačevalskih sredstev.

Komisija namreč opozarja, da gre za razmeroma visoke zneske proračunskega denarja. Tako je bilo v letu 2011 za mesečne pavšale poslancev, strokovno literaturo in dodatno strokovno pomoč namenjenih dobrih 3,2 milijona evrov, v letošnjem letu do 16. oktobra pa nekaj več kot 1,8 milijona evrov. (STA, mh)