Od kod predsedniku vlade premoženje?

Kaj je Janez Janša pozabil prijaviti Komisiji za preprečevanje korupcije in česa sploh ni prijavil

Komisija za preprečevanje korupcije je v zaključnem poročilu o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank ugotovila, da je Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik stranke SDS, v času opravljanja funkcij predsednika vlade in poslanca v nadzorovanem obdobju med 30. 1. 2004 in 24. 5. 2012, kršil Zakon o preprečevanju korupcije (ZPKor) in od 5. 6. 2010 dalje tudi določbe Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Janez Janša v zakonskem roku ni prijavil nakupa trisobnega stanovanja v Ljubljani, prodaje kmetijskih zemljišč v skupni izmeri 15.437m2, nakupa osebnega avtomobila znamke Volvo XC 70 za 46.000 EUR in najema hipotekarnega kredita v višini 135.000 EUR, sploh pa ni prijavil poroštva stranki SDS pri najemu kredita v višini 500.000 EUR, poroštva fizični osebi/družinskemu članu pri najemu posojila v višini 125.000 EUR in pologa gotovine na transakcijski račun pri banki v višini 33.000 EUR.

Ugotovitve nadzora so pokazale tudi, da se je Janezu Janši premoženje v nadzorovanem obdobju, ko je opravljal funkcijo poslanca in predsednika Vlade RS, nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 EUR, pri čemer je komisija ugotovila, da je zavezanec iz premoženja, ki ne izvira iz njegovih uradno znanih prihodkov, med drugim sofinanciral nakupe nepremičnin, tekoče stroške (obratovanja in vzdrževanja) nepremičnin, nakup vozila višjega cenovnega razreda, stroške zavarovanja in servisiranja vozila, stroške sodnih postopkov, zasebna potovanja v tujino). Komisija dodatno ugotavlja, da je del omenjenega povečanja premoženja povezan z izrazitimi korupcijskimi tveganji v povezavi s poslovanjem pravnih oseb v lasti enega od njegovih družinskih članov.

Iz ugotovitev nadzora izhaja tudi, da je leta 2005 Janezu Janši podjetje Imos, d.d. prek povezanega podjetja Eurogradnje, d.o.o. z odkupom in večkratnim preplačilom vrednosti zavezančevih nepremičnin dejansko do skoraj polovice sofinanciralo nakup stanovanja v Ljubljani, kar po oceni komisije, glede na okoliščine posla, utemeljuje sklep, da je s tem zavezanec pridobil premoženjsko korist (poleg prej omenjenega premoženja) od gospodarske družbe Imos, d.d. v okvirni višini najmanj 100.000 EUR.

Po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije Janez Janša razlogov za neporočanje komisiji ni pojasnil. Njegovo siceršnje redno poročanje o spremembah premoženjskega stanja pa utemeljuje oceno komisije, da se je Janša svojih zakonskih dolžnosti po ZPKor in ZIntPK nesporno zavedal, da pa jih ni spoštoval s potrebno skrbnostjo, ki se skladno z ZIntPK pričakuje od javnega funkcionarja na njegovem položaju oziroma da je določene napačne/lažne navedbe oziroma opustitve navedb v prijavah storil vedoma in namenoma.

»Upoštevaje še dejstvo, da je zavezanec v javnih nastopih – predvsem v času predvolilne kampanje med zadnjimi parlamentarnimi volitvami, ko je vprašanje premoženja ključnih kandidatov postala ena osrednjih medijskih tem – javno večkrat poudaril, da je svoje zakonske dolžnosti glede poročanja premoženjskega stanja izpolnil, je utemeljena ocena komisije, da je zavezanec s svojim neporočanjem komisiji kršil ne samo neposredno zakonsko dolžnost, ampak je ravnal tudi v nasprotju z pričakovano integriteto javnega funkcionarja, kot jo opredeljuje ZIntPK,« še navaja zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank.

Poročilo lahko v celoti preberete tukaj.