Zapravljivi nekdanji veleposlanik od države zahteva odškodnino

Nekdanji veleposlanik v Španiji Peter Reberc zaradi kršenja več osebnostnih pravice toži državo. Kršitve naj bi se zgodile med nadzorom zunanjega ministrstva v njegovi madridski rezidenci leta 2009, ki mu je med drugim prizadejal duševne bolečine. Od države terja odškodnino v višini 70.000 evrov.

Izredni nadzor je leta 2009 izvedel nekdanji veleposlanik Peter Toš. Zaradi nepravilnosti pri poslovanju veleposlaništva v Madridu, ki so jih pri nadzoru odkrili, so Reberca odpoklicali s položaja veleposlanika in ga kasneje tudi odpustili z zunanjega ministrstva. Proti njemu so podali prijavo suma gospodarskih kaznivih dejanj. Rebercu so med drugim očitali, da je ponaredil blagajniški prejemek in ukradel računalniško opremo v vrednosti okoli 2500 evrov. Poleg tega je ustvaril zelo dolg nakupovalni seznam - med drugim je kupil štiri kilometre električnih kablov, 15 macol, 37 klešč, 11 sekir, 1800 kozarcev, 116 kuhinjskih nožev in še veliko drugega orodja in kuhinjskih pripomočkov.

Kot v tožbi, ki jo je v začetku leta 2010 vložil na ljubljansko okrožno sodišče, trdi Reberc, mu je ministrstvo z nadzorom kršilo več osebnostnih pravic - med drugim pravico do nedotakljivosti stanovanja in osebnega dostojanstva, pravico do varnosti, zasebnosti in družinskega življenja, pišejo Delo, Dnevnik in Večer.

Reberc naj bi bil ponižan, počutil se je nemočnega in se bal posledic, če bi nadzor preprečil. Toš naj bi namreč zasliševal tudi njegove družinske člane, pregledoval osebne stvari in celoten postopek fotografiral, je v torek na sodišču povedal Reberčev zastopnik Grega Lippai iz odvetniške družbe Grobelnik.

Na sodišču v Ljubljani je namreč v torek potekal poravnalni narok, ki pa ni uspel, zaradi česar se bo sedaj začelo sojenje. Prvi narok se bo nadaljeval 19. februarja, ker sta obe strani potrebovali dodaten rok za pripravo pripravljalnih vlog, piše Delo. To sicer ni prva Reberčeva tožba. Po odpovedi delovnega razmerja na MZZ je tožbo vložil na ljubljansko delovno in socialno sodišče, ker je menil, da odpoved ni bila v zakonsko predvidenem roku. Poleg tega naj mu ne bi omogočili zagovora. A je sodišče menilo, da je brez službe ostal utemeljeno. (STA, mh)