Vaje iz povezovalnosti

Pahor je začel mandat predsednika vseh Slovencev z iskanjem kandidata za varuha človekovih pravic

Že takoj po nastopu funkcije predsednika republike je Borut Pahor dobil priložnost, da dokaže svojo povezovalnost, ki jo je razglašal v predvolilni kampanji. Najti mora kandidata za varuha človekovih pravic, ki bi ga v državnem zboru podpirali dve tretjini poslancev. Med 26 prijavljenimi kandidati za bodočega varuha v državnem zboru nobeden ni bil deležen dovolj velike podpore.

Pahor je moral zato kandidata začeti iskati zunaj kroga prijavljenih. Slovenski sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice Boštjan M. Zupančič je za SDS neprimeren, ker je glasoval za odločitev evropskega sodišča, da mora Slovenija izbrisanim izplačati odškodnine. Miro Cerar pa zato, ker je kot predsednik sodnega sveta soodgovoren za »kršenje človekovih pravic desettisočev zaradi sodnih zaostankov«. O vrhovni državni tožilki Vlasti Nussdorfer, ki je še neuradna Pahorjeva kandidatka za varuhinjo, SDS za zdaj molči.

Izbira je na prvi pogled nenavadna, saj gre za karierno tožilko, tožilstvo pa je nekakšna glava državnega represivnega aparata. A Nussdorferjeva ni tipična tožilka. Poleg tega, da spravlja ljudi za zapahe, velik del prostega časa že leta namenja pomoči žrtvam kaznivih dejanj v društvu Beli obroč in osveščanju mladih s predavanji po osnovnih in srednjih šolah. Tudi poklicno se je ukvarjala predvsem s področjem, kjer so žrtve najšibkejši, s kaznivimi dejanji spolnih zlorab in nasilja v družini; glede tega od njenih kolegov nikoli ni bilo slišati kritičnih besed, prej pohvalne. No, težave je imela le z Barbaro Brezigar, ki ji je očitala in celo prepovedovala pojavljanje v javnosti in jo s pozicije moči generalne državne sekretarke degradirala. Nussdorferjevo, takrat višjo državno tožilko, je razporedila na delo okrožne državne tožilke in jo poslala v sodno dvorano zagovarjat primere na prvi stopnji. Je to storila, ker je svetovnonazorsko na drugi strani (bila je Pahorjeva kandidatka za notranjo ministrico pred volitvami leta 2008), ali preprosto zato, ker ji je jemala minute medijske pozornosti?

Nussdorferjeva, ki je bila večkrat izbrana med deset najvplivnejših pravnikov, svoje ambicioznosti ni nikoli skrivala. Ni se omenjala le kot ministrska kandidatka, ampak tudi kot kandidatka za predsednico republike, na razpis za varuha človekovih pravic pa se je enkrat že prijavila.

Morda ni slabo, da v podrobnosti pozna delovanje pravosodja. A gotovo je pomembneje, kakšen je njen odnos do nekaterih zelo konkretnih vprašanj, recimo do najranljivejših manjšin, Romov, istospolno usmerjenih, izbrisanih. Če bo dobila podporo desnice oziroma SDS, ki je nasprotovala družinskemu zakoniku, ki izbrisane imenuje agresorje in nasprotnike osamosvojitve in jih pošilja na tečaj slovenščine in katere dolenjsko krilo bi Rome spravilo v rezervate, potem je z njenimi stališči do teh vprašanj nekaj hudo narobe …