Vdor kadrov SDS v Sovo

V »privatizirani« Sovi je v zadnjem letu službo dobilo kar 25 ljudi, domnevno blizu stranki SDS

Komisija za preprečevanje korupcije, predsednik države Borut Pahor, predsednik vlade Janez Janša, predsednik parlamenta Gregor Virant in parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb so minuli teden prejeli ovadbo zoper vodstvo Slovenske obveščevalne službe (Sova), ki naj bi bilo v minulem letu agencijo dobesedno privatiziralo. V Sovi, pišejo prijavitelji, je menda novo vodstvo zaposlilo več vidnih članov stranke SDS, s tem pa naj bi bila agencija začela tudi politično delovati. Med drugim naj bi bila nova Sova z informacijami manipulirala celo s kabinetom predsednika države.

V ovadbi med drugim omenjajo, da naj bi bil službo na vodilnem položaju v agenciji dobil R. Z., član koprskega mestnega odbora SDS, sodeč po informacijah s spleta gre za Roberta Zirnsteina. Službo v Sovi je potem menda dobil tudi A. B., tajnik občinskega odbora SDS iz Radovljice, očitno gre za Aleša Bobiča. Potem naj bi bil službo v Sovi dobil K. P., član SDS in kandidat na listi SDS za volitve v svet četrtne skupnosti Ljubljana Rudnik; očitno gre za Klemena Pirca. Službo v Sovi so menda dobile še hčerke nekaterih članov stranke ali posameznikov, ki so blizu predsedniku vlade, recimo hči bivšega uslužbenca obrambnega ministrstva, znanega iz »orožarske afere in povezanega s posamezniki blizu stranki SDS« – očitno gre za hčer Francija Cimermana, ki je v času trgovine z orožjem delal v Obveščevalno-varnostni službi obrambnega ministrstva (OVS).

Lani naj bi bilo službo v Sovi po podobnih političnih in klientelističnih ter nepotističnih merilih dobilo kar 25 novih uslužbencev, za njihovo zaposlitev pa naj bi bila odgovorna predvsem direktor agencije Damir Črnčec, ki ga je še aktualna vlada za direktorja Sove postavila prvi dan po prevzemu mandata, in njegov namestnik Branko Cvelbar. Črnčec je bil pred tem direktor vojaške obveščevalno-varnostne službe OVS, kamor ga je postavila prva Janševa vlada. Tam se sicer s svojim delom ni ravno izkazal. Čeprav je celo bivša obrambna ministrica Ljubica Jelušič javnost opozorila, da so v času kupovanja patrij po slovenskem obrambnem ministrstvu hodili »barantači z orožjem«; Črnččeva vojaška obveščevalna služba presenetljivo informacij o tem poslu ni imela, kot je razvidno iz obtožnega predloga.

Sova naj bi bila bivšega predsednika republike Danila Türka »selektivno« seznanjala z obveščevalnimi informacijami, tako je menda naročil novi direktor agencije Črnčec.

Kadrovski čistki v agenciji naj bi, sodeč po navedbah avtorjev ovadbe, sledila nekakšna »privatizacija« agencije. Novo vodstvo, torej Črnčec, naj bi bilo imelo »neobičajne« stike s skupino na novo zaposlenih. Ti so se menda skupinsko sestajali zunaj uradnih prostorov agencije, recimo v gostinskih lokalih, domnevno pa so imeli tudi druge bonitete. Črnčec je, da bi nove zaposlene pripeljal na vodilne položaje, nekatere zaposlene brez pojasnil premeščal na druga delovna mesta. Tudi z ocenami agencije o tem, ali na novo zaposleni lahko pomenijo varnostno tveganje, se je menda manipuliralo. Vodstvo Sove naj bi bilo celo spremenilo formalne postopke, po katerih agencija izdeluje ocene, in to na način, ki je bil v prid skupini prišlekov.

Vendar to še ni vse. Sova naj bi bila pod novim vodstvom delovala celo proti predsedniku republike. V ovadbi je zapisano, da naj bi bila bivšega predsednika republike Danila Türka »selektivno« seznanjala z obveščevalnimi informacijami, saj je direktor agencije Črnčec podrejenim menda naročil, da se predsednik republike z nekaterimi obveščevalnimi informacijami sploh ne seznanja oziroma se seznanja čim manj. Ali to drži, nam bivši zaposleni v kabinetu predsednika republike niso hoteli ne potrditi ne zanikati, je pa v javnosti razmeroma znan primer sestanka, ki ga je ob prvih večjih demonstracijah sklical predsednik vlade Janez Janša. Ni sklical sveta za nacionalno varnost, v katerem bi moral biti tudi predstavnik tedanjega predsednika republike, ampak nekakšno ožjo skupino oziroma »operativni del« sveta za nacionalno varnost, v katerem Türkovega predstavnika ni bilo.

Kot je znano, je parlamentarna komisija za nadzor nad obveščevalnimi službami že novembra naletela na podobne informacije. Potem ko je poslanka Pozitivne Slovenije Maja Dimitrovski o razlogih za kadrovske rošade v Sovi spraševala Črnčca – do novembra naj bi bili v Sovi zamenjali 19 vodilnih delavcev –, ji je ta menda zagrozil s preiskavo, od kod ji nekatere informacije. Mediji so tedaj pisali, da naj bi se bili recimo novi kadri ukvarjali z iskanjem nekakšnih levih nasilnih ekstremističnih skupin. Dejstvo pa je, da je v Sovi razmeroma preprosto zaposliti nove ljudi, saj število zaposlenih v agenciji ostaja državna skrivnost. Prva Janševa vlada je leta 2005 sicer naredila napako in je za en mesec število zaposlenih – tedaj okrog 360 – po pomoti objavila.

Kot je znano, je Sova podoben pretres doživela že pod prvo Janševo vlado. Tedaj, leta 2006, je vladna komisija pod vodstvom Lovra Šturma med drugim po Sovi iskala predvsem dokumente, s katerimi bi lahko obremenila tedanjega predsednika države Janeza Drnovška. Pri tem je delo agencije precej ohromila, razkrila je eno Sovino podjetje in vsaj dve tajni lokaciji ter kompromitirala sodelovanje z nemško obveščevalno službo. V intervjuju za Mladino je bivši direktor Sove Sebastijan Selan po tem dejal, da je bilo to težko obdobje za agencijo, polno nezadovoljstva in slabe motivacije: »To je bil čas popolnega nezaupanja tedanje vlade. Posledica tega odnosa je bilo zmanjševanje števila zaposlenih in izguba kar nekaj dobrih kadrov.«