Ožemanje samozaposlenih v kulturi

Nova zakonodaja prinaša spremenjen način določanja dohodninske osnove za tiste, ki uveljavljajo normirane stroške

Kulturniki so zaskrbljeni nad spremembami nove davčne zakonodaje. Način obdavčevanja dohodkov iz dejavnosti se je namreč letos deloma spremenil, nova davčna zakonodaja pa prinaša novosti tudi za samozaposlene v kulturi. Nekateri kulturni ustvarjalci ob tem izražajo zaskrbljenost, saj bodo plačevali višje davke. Spremembe bodo po njihovi presoji najbolj prizadele tiste z najnižjimi dohodki. Samozaposleni v kulturi, ki so do sedaj ugotavljali davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, so imeli priznane normirane odhodke v višini 40 odstotkov, odslej jim bodo priznani v 70 odstotkih.

Doslej je bil dohodek vključen tudi v letno dohodninsko osnovo, od 1. januarja pa je davek odmerjen cedularno. To pomeni, da je davek dokončen in se ne bo več všteval v letno dohodninsko osnovo, zato se normirancem pri odmeri davka ne priznajo več dohodninske olajšave, kot so splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane in posebna olajšava, so za STA pojasnili na Davčni upravi RS. V Društvu Asociacija poudarjajo, da se bo samozaposlenim, ki odslej sicer lahko uveljavljajo 70-odstotne normirane stroške, povečal obseg birokratskega dela. Obenem opozarjajo, da bodo samozaposleni oškodovani za olajšave.

Na davčni upravi pojasnjujejo, da se zavezanci lahko odločijo tudi za drug način - ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. V tem primeru se njihov dohodek všteje tudi v letno dohodninsko osnovo, pravico pa imajo do vseh dohodninskih olajšav. Odločitev za vstop v sistem "normirancev" je stvar posameznega zavezanca, ki se bo odločil, katera od možnosti se mu zdi bolj sprejemljiva. Davčni zavezanci, ki so doslej bili "normiranci", a želijo iz tega sistema obdavčitve izstopiti, lahko to storijo do 2. aprila, so še sporočili iz davčne uprave. Po besedah vizualne in intermedijske umetnice Marije Mojce Pungerčar druga možnost, t.i. možnost vodenja knjige večini kulturnikom ne ustreza, ker je povezana z obsežnim administrativnim delom in s stroški računovodstva.

Kot so prepričani v Asociaciji, bodo spremembe najbolj prizadele najbolj šibke, večinoma posameznike, ki nimajo statusa samozaposlenih, saj so dohodki iz naslova avtorskih pogodb dodatno obdavčeni z 8,85 odstotkov, dodatnih olajšav pa zakon ne predvideva. Tudi Pungerčarjeva meni, da bodo novosti najbolj udarile samozaposlene z nižjimi dohodki. Kot je ocenila za STA, je to vsaj polovica tistih, ki delujejo na področju sodobne umetnosti. Enakega mnenja sta tudi samostojna prevajalka Katja Zakrajšek, ki opozarja, da bodo prizadeti zlasti tisti z družinami, ter intermedijska umetnica Irena Pivka. Ta napoveduje nov udarec umetnikom, ki so že sedaj v nezavidljivem položaju, saj imajo nizke in neredne prihodke.

Kulturni ustvarjalci opozarjajo tudi na nižje davke za tiste, ki bodo zaslužili več. Po besedah Pungerčarjeve bo to negativno vplivalo na delovanje celotne družbe. Tako Pungerčarjevi kot Pivki se obenem zdi nesprejemljivo, da so samozaposleni v kulturi v davčnem smislu izenačeni z malimi podjetji. To Pungerčarjeva ocenjuje kot nevzdržno in nepravično, saj samozaposleni odgovarja s celotnim premoženjem.

Prej so davčni zavezanci akontacijo davka plačali ob plačilu avtorskega honorarja, po novem pa jo bodo plačali glede na izdane račune. V primeru plačilne nediscipline utegne to kulturnike pahniti v veliko stisko, v najslabšem primeru celo v osebni stečaj, je opozorila. Na to je opozorila tudi Zakrajškova, ki obračunavanje akontacije dohodnine glede na preteklo leto - in to glede na izstavljene račune, ne na dejansko izplačane honorarje - razume kot velik problem. (STA, mm)