Javna tribuna: Slovenska kultura sredi razpada vrednot

V Cankarjevem domu se je ob 16. uri začela javna tribuna Društva slovenskih pisateljev z naslovom Slovenska kultura sredi razpada vrednot

Društvo slovenskih pisateljev (DSP) je z današnjo javno tribuno v Cankarjevem domu (CD), naslovljeno Slovenska kultura sredi razpada vrednot, obudilo tradicijo javnih tribun iz 80. let in dalo glas predstavnikom civilne družbe. Tribune se je udeležilo več kot 80 skupin civilne družbe, o stanju v državi pa je spregovorilo skoraj 30 govorcev, ki so ponudili svojo vizijo izhoda iz krize. Kot je znano, je DSP že januarja 1985 organiziralo tribuno z naslovom Slovenski narod in slovenska kultura, dve leti kasneje pa je sledila javna tribuna o ustavnih spremembah. Leta 1988 je DSP izdalo Prispevke za novo slovensko ustavo, na tribuni maja istega leta pa je sedanji predsednik DSP Veno Taufer ob prihodu v Cankarjev dom izvedel, da so aretirali Janeza Janšo.

 »Zahteve ulice, ne mislim v slabšalnem smislu, so vedno skrajne. Tudi takrat so bile, vendar tisto, kar sedanja zelo raznolika protestniška civilna družba ne uvidi, je, da je kljub vsemu potrebno vzpostaviti dialog,« je za MMC povedal eden izmed avtorjev tako imenovane pisateljske ustave, poslanec Demosa, pozneje predsednik Demokratske stranke Tone Peršak.

 Javne tribune so po besedah predsednika društva Vena Tauferja zelo pomembne zato, ker lahko udeleženci med seboj izmenjajo mnenja ter si povedo vse tisto, kar med demonstracijami ne utegnejo artikulirati dovolj razumno in sporočilno. Poleg DSP so se tribuni pridružili Koordinacijski odbor kulture Slovenije (KOKS), Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS, protestni odbor Vseslovenske ljudske vstaje ter številne druge.

»Če želijo politične stranke preživeti oziroma prestati test na volitvah, bodo morale poslušati glas nove civilne družbe oziroma prisluhniti pobudam, sicer se bo del civilne družbe prej ali slej organiziral tudi na političen način in se potegoval za prevzem oblasti,« je za MMC povedal urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin, nekdanji odgovorni urednik Radia Študent ter novinar in urednik Mladine, in dodal: »Prihodnje politične pobude bodo bolj profesionalne, programsko manj amaterske in ne bodo ponavljale napak iz let 1989 in 1990.«

 V protestnem odboru Vseslovenske ljudske vstaje vidijo tribuno DSP kot spodbudo državljankam in državljanom, da se aktivirajo in se zavedo tega, da so oni tisti, na katerih v tem trenutku leži odgovornost za spremembe v državi. O aktualni družbeni situaciji v državi so na tribuni med drugimi spregovorili France Bučar, Tone Peršak, Spomenka Hribar, Peter Kovačič Peršin, Vuk Ćosić, Uroš Lubej in še mnogi drugi, njihove govore pa smo že objavili tudi na naši spletni strani.

 Udeleženci javne tribune Slovenska kultura sredi razpada vrednot so pred vhodom v Cankarjev dom prejeli manifest Za drugačno slovenijo s programskimi usmeritvami Odbora za pravično in solidarno družbo, civilnega združenje, ki povezuje zainteresirane državljane in državljanke okrog dveh temeljnih namenov. Prvi je boj za obnovo demokracije in zoperstavljanje avtoritarnemu načinu vladanja, ki se kaže z zmanjševanjem državljanskih svoboščin, kršenjem človekovih pravic, revanšizmom in zgodovinskim revizionizmom, izključevalnostjo, nepotizmom in korupcijo. Drugi je soustvarjanje družbenih in političnih sprememb kot alternativo neoliberalni ideologiji, ki se kaže v vsesplošni privatizaciji, poglabljanju razlik v bogastvu in družbeni moči, uničevanju socialne države in krčenju družbene solidarnosti.

 Kot poudarjajo v manifestu, želi Odbor prispevati h konsolidaciji današnjega družbenega vrenja tako, da iz raznorodnih zahtev in ciljev povzema in oblikuje nabor temeljnih vrednot in zahtev, ki povezujejo vse ali vsaj večino državljanov in državljank, ki želijo in zahtevajo drugačno Slovenijo, kot se nam kaže danes. Zato bo Odbor spremljal aktualne družbene procese, v njih sodeloval in jih po svojih močeh vplival nanje.

 Vse politične opcije, ki so bile v preteklih 20 letih na oblasti, so si državo jemale za talca, so poudarili udeleženci javne tribune civilne družbe, ki jo je organiziralo Društvo slovenskih pisateljev. Ob tem so pozvali k vzpostavitvi parlamenta, ki bo opravljal svojo vlogo, spremembi kulture obnašanja in zamenjavi političnih elit. Predsednik društva slovenskih pisateljev Veno Taufer se je oprl na zahteve majniške deklaracije, s katero so prve slovenske opozicijske politične stranke leta 1989 zahtevale suvereno državo slovenskega naroda. Taufer je menil, da je obnašanje slovenskih oblasti v preteklih 20 letih močno načelo pravico naroda, da lahko suvereno odloča o svoji usodi.

 Obregnil se je tudi ob spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, predvsem glede vprašanja izbrisanih, saj da smo na tem področju »pogrnili kakor smo dolgi in široki«. Taufer je še dodal, da je bilo v 20 letih malo političnega pluralizma, »bile pa so strankokracije, ki so si prilaščale državo in oblast, podobno kot stranka, ki je bila 40 let pred njimi na oblasti". Tisto, kar je povzročilo zadnji in največji gnev državljanov, da so prišli na ulice in da so se odločili sklicati to tribuno, pa so škandali, tatvine, ropi in goljufije, je dejal.

 Starosta slovenske politike France Bučar je izpostavil nujno potrebo po vzpostavitvi parlamenta, ki bo dejansko opravljal svojo nalogo in ne bo okrasek za samovlado tistih, ki so si državo prisvojili. »Dokler bomo imeli parlament, ki je popolnoma odvisen od nosilcev moči, toliko časa bo to država s parlamentarno demokracijo, kjer nimamo ne parlamenta in ne demokracije,« je dejal. Če ne bomo usposobili parlament, da opravlja svojo vlogo, nam ne bodo pomagale nobene predčasne ali začasne volitve, je dodal. Šele takšen parlament nam bo po njegovem mnenju omogočil, da se dejansko osamosvojimo. »Moramo se znebiti predsodkov in ideoloških formul, s katerimi so nas pitali vse doslej,« je dejal Bučar.

 Sociologinja Spomenka Hribar je dejala, da bistvenih sprememb kot družba ne bomo dosegli, dokler ne bomo spremenili odnosa do sveta in kulture medsebojnega obnašanja. Če nam to ne uspe, demokracija ne more iti, je dejala. Dejala je, da vsakdo, ki pride na oblast, državo vzame za svojega talca in poskusi ustvariti vse druge za sovražnike. Pri tem po njenem mnenju prednjači desnica. Za desno politično opcijo Hribarjeva tudi meni, da je pri nas »pravi in edini naslednik boljševizma iz prejšnjega režima«.