»Gre za boj za uresničitev ustave«

Govor Uroša Lubeja na javni tribuni Slovenska kultura sredi razpada vrednot v Cankarjevem domu. Lubej, urednik Novomeškega Čuvarja, pobudnik ljudske nezaupnice in udeleženec gibanja Vseslovenska ljudska vstaja, je podal zahtevo, da se v pravni red vnesejo prvine neposredne demokracije in med njimi ljudska nezaupnica. »Tudi to nikakor ni zahteva, ki bi bila v nasprotju z ustavo, saj njen 1. in 3. člen govorita o tem, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Sam sem, skupaj s še tremi Novomeščani, pobudnik in avtor peticije za vpeljavo inštrumenta ljudske nezaupnice.«

Spoštovani!

Protesti, ki smo jim priča v Sloveniji, niso zgolj protesti za odstop obstoječe vlade. Od samega začetka so to protesti, usmerjeni proti celotni politični eliti.

Politična elita je zaupanje ljudi izgubila zaradi več razlogov. Najprej zaradi čedalje bolj očitne in razvejane korupcije in klientelizma. Ta sega od lokalnih nivojev do predsednika vlade.

Vendar korupcija nikakor ni edini razlog za revolt ljudi. Razlogi so globlji. Povezani so z nesposobnostjo politike, da se spopade z gospodarsko in politično krizo, ki smo ji priča v zadnjih letih.

Tako Pahorjeva leva vlada kot Janševa desna vlada sta znali zgolj prepisovati večinoma zgrešene in uničevalne recepte, ki prihajajo iz evropskih konzervativnih političnih in finančnih elit.

Politični razred ni pokazal nobene inovativnosti, kreativnosti, nobenih novih in izvirnih rešitev. Ne kažejo nobenih ambicij po tem, da bi naredili resen preboj iz neučinkovitih okvirov.

Slovenski narod se je zato znašel v zelo podobnem položaju kot pred dvajsetimi leti. Soočeni smo s partijskim klientelizmom na eni strani, na drugi pa z nesposobnostjo političnega razreda, da razreši gospodarske težave, ki se kopičijo zadnjih deset let. Poleg tega pa še s hudimi in iracionalnimi boji med strankami, ki spominjajo na nekdanje spore med republiškimi vodstvi nekdanje Jugoslavije.

V Protestnem odboru Vseslovenske ljudske vstaje smo v svojih javnih nastopih skušali ubesediti vsaj del tistega, kar zahtevajo ljudje na demonstracijah. Znotraj največjih spletnih skupnosti je na podlagi tega nastal naš temeljni dokument, to je Manifest Vseslovenske ljudske vstaje. Zahteve protestov so na prvi pogled zelo radikalne. Zahtevamo sestop celotne 'partijske garniture', če si sposodimo izrazoslovje izpred dvajsetih let.

Danes ni časa, da bi manifest v celoti predstavil. Vredno pa je omeniti predvsem to, da so zahteve večine demonstrantov, tudi tiste bolj radikalne, pravzaprav zelo podobne načelom, ki so zapisana v slovenski ustavi.

Naše zahteve v resnici sploh niso radikalne. Nasprotno. Gre za boj za uresničitev ustave. Ljudje namreč zahtevajo: 1. vladavino ljudstva in človekove pravice; 2. socialno pravičnost in enake možnosti za vse državljane; 3. pravno državo in enakost pred zakonom. Revolt ljudi, kot kaže, izvira iz tega, da je slovenska ustava postala zgolj mrtva črka na papirju.

Osredotočil se bom samo na eno samo točko manifesta. V našem manifestu je zapisano, da se morajo v pravni red vnesti prvine neposredne demokracije in med njimi ljudska nezaupnica. Tudi to nikakor ni zahteva, ki bi bila v nasprotju z ustavo, saj njen 1. in 3. člen govorita o tem, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Sam sem, skupaj s še tremi Novomeščani, pobudnik in avtor peticije za vpeljavo inštrumenta ljudske nezaupnice. Peticijo, objavljeno na spletnih straneh Novomeškega Čuvarja, je v nekaj dneh podpisalo več kot 20.000 ljudi, do danes pa že skoraj trideset tisoč.

Pri inštrumentu ljudske nezaupnice nikakor ne gre za to, da bi bila 'ulica' tista, ki bi lahko zamenjala vlado, parlament, župana ali občinski svet. Nasprotno, gre za pravni in demokratični mehanizem. Ta se izpelje v tišini volilne skrinjice oziroma s podpisom na upravni enoti.

Ideja o ljudski nezaupnici temelji na tem, da obstaja trajna in neodtujljiva pravica ljudstva, da odstrani vlado, bodisi državno bodisi lokalno, ki je zlorabila zaupanje ali ni uveljavila ljudske volje. Ta pravica ni in ne more biti časovno določena ali omejena, npr. s štiriletnim mandatom političnega telesa ali funkcionarja.

Sistem parlamentarnega zastopanja je prav gotovo civilizacijska in politična pridobitev, ki se ji ne smemo odreči. Vendar moramo v tem procesu demokratizacije narediti še en korak. Če drži, da ima oblast v tej državi ljudstvo, potem mora imeti ljudstvo pravico, da kadar koli razpusti državni zbor ali katero koli drugo voljeno politično telo.

Vendar, in to je ključno, to se ne more in ne sme zgoditi 'na ulici'. To bi bilo namreč v nasprotju s principom vladavine ljudstva. V peticiji o ljudski nezaupnici namreč predlagamo, da lahko ljudje razpustijo državni zbor (oziroma lokalne oblasti) na podoben način kot lahko zavrnejo zakon prek inštrumenta referenduma. Tovrsten referendum mora biti podkrepljen z visokim številom podpisov, pa tudi udeležba na samem glasovanju mora biti dovolj visoka.

Ljudska nezaupnica mora imeti varovalke. Nočemo, da pride do zlorab. Nočemo da bi ljudje prepogosto poskušali menjavati državni zbor ali lokalne oblasti. Vendar je po drugi strani nujno, da nad vlado, parlamentom, županom ali občinskim svetom visi stalna grožnja razpustitve oziroma odvzema pooblastil. Na ta način prisilimo politike, da v sprejemanje odločitev vključijo državljanke in državljane ter tiste skupine, ki jih njihove odločitve najbolj zadevajo.

V nasprotnem primeru bomo še naprej priča temu, čemur smo priča v zadnjih desetih letih. Soočeni bomo s politiki, ki jih niti korupcija niti očitna izguba zaupanja ne bosta prepričala k odstopu ali razpustitvi. Še naprej bomo soočeni s politiko, ki sprejema ukrepe brez potrebnega demokratičnega dialoga z zainteresiranimi. Še naprej bomo soočeni s politiko, ki misli, da veliko bolj od samih ljudi ve, kaj je za te iste ljudi dobro.