"Neposredna demokracija ni nedosegljiva utopija"

Govor Lenarta Zajca na javni tribuni Slovenska kultura sredi razpada vrednot v Cankarjevem domu. Član odbora Mreže za demokracijo je opozaoril, da lahko "neposredno soodločanje državljanov, na podlagi obstoječe ustave vpeljemo v zelo kratkem času".

V čast si štejem, da sem danes tukaj z vami in vas vse skupaj lahko pozdravim v imenu Mreže za neposredno demokracijo.

Dvajseto stoletje je stoletje cikličnega ponavljanja nezadovoljstva ljudstva s svojo oblastjo. Od prve svetovne vojne, odkar se je Slovenija izvila izpod habsburške hegemonije se ti cikli vrstijo približno na dvajset let: 41, 68, 91 in spet smo na ulici! Vzrokov za takšne cikle je seveda več, gospodarske krize, menjava generacij, menjava vrednot, tehnološki napredek, ki prehiteva znanje vodilnih kadrov. Verjetno pa je najpomembnejši med njimi dejstvo, da se v dvajsetletnem obdobju politika, ki jo na njenem začetku ljudstvo spravi na oblast, temu istemu ljudstvu odtuji. Pozabi, da je v službi svojih državljanov, težiti začne k hegemoniji. Državljani postanejo degradirani na ubogljive davkoplačevalce, ki naj bi bili svojo oblast dolžni podpirati ne pa se tudi vmešavati v vodenje države, češ da za razumevanje državniških poslov ljudstvo nima potrebne zrelosti in izobrazbe.

V Mreži za neposredno demokracijo trdimo nasprotno: ljudstvo premore dovolj državniške modrosti in znanja, da se zaveda kako je potrebno pravilno voditi državo, situacija v kateri pa se je Slovenija znašla, dokazuje, da tej nalogi ni kos večina obstoječih slovenskih poslancev! Neposredno soodločanje državljank in državljanov je nujno, če hočemo priti do stabilne trajnostne družbe, ki bo sposobna preseči ciklično ponavljajoče se krize. Neposredna demokracija, o kateri govorimo, seveda ne pomeni kaotičnega glasovalnega stampeda, v katerem bi populizem postal zmagoviti vzorec. Nasprotno, za kar se zavzemamo je na ustavi utemeljen sistem, v katerem so človekove pravice edine suverene. Zavračamo tudi sistem, v katerem bi večina lahko odločala o manjšini, pač zato ker jo lahko preglasuje. Neposredna demokracija ne pomeni le glasovanja in preglasovanja, pač pa pomeni posvetovanje in iskanje konsenza, v katerega se lahko aktivno vključujejo vsi državljani in v katerem glasovanje pomeni le zaključno potrditev, da je rešitev sprejemljiva za vse. Neposredna demokracija ne izključuje poslanskega sistema, pač v okviru posvetovalnega procesa vključuje vse ljudi. Le-ti lahko aktivno sodelujejo in soodločajo pri pripravi zakonskih rešitev in predlagane zakone neposredno potrjujejo ali zavračajo.

Neposredna demokracija ni nedosegljiva utopija. Slovenija sama ima tradicijo neposrednega soodločanja v vaških skupnostih, kasneje v zadrugah in seveda kasneje v samoupravljanju. Slednje je bilo unikaten sistem, daleč pred svojim časom, pa vendar nikoli ni mogel v resnici zaživeti, predvsem zaradi diktata enostrankarskega sistema in pomanjkanja dialoga, ki je temelj vsake demokracije. Neposredna demokracija je dandanašnji tudi prisotna v evropskem prostoru: Švica jo pozna že skoraj dvesto let, in praktično ne pozna korupcije. V boju proti korupciji jo je vpeljala tudi Islandija, konec novembra pa se ji je pridružila še Estonija. Tudi Finska je sprejela zakon, ki omogoča državljanom sestavo zakonov, katere parlament mora obravnavati. Še bi lahko našteval. Lahko bi govoril o različnih oblikah neposredne demokracije, in o tem kako delujejo, vendar je moj čas na tem govorniškem odru omejen. Za zaključek želim poudariti, da neposredno soodločanje državljanov, na podlagi obstoječe ustave lahko vpeljemo v zelo kratkem času, kako pa jo bomo razvili je na nas samih, lahko uporabimo tuje zglede, lahko uporabimo lastno izkušnjo ali kombinacijo obojega. Če je koga neposredne demokracije strah, in misli da Slovenija ne premore dovolj aktivnih državljanov, ki bi bili sposobni soupravljati lastno državo, naj se ozre sem, med nas v to dvorano. Naj se ozre na zbrano množico v času demonstracij in naj ji prisluhne. Opazil bo bistveno večjo stopnjo državljanske zrelosti kot jo lahko opazi dandanašnji pri marsikaterem poslancu.

Na koncu naj povem še nekaj besed o nas, o MND. Naš namen ni formirati še eno novo politično stranko, pač pa obstati kot platforma, ki nudi vso podporo tistim organizacijam, ki se zavzemajo za neposredno demokracijo, kot sistema pravičnejše in transparentne družbene ureditve. Ureditve, ki omogoča enako stopnjo soodločanja vsem državljanom, in ki s svojo transparentnostjo preprečuje zlorabe političnih funkcij in položajev. To seveda ne pomeni, da bi odvračali tiste med nami, ki bi se želeli aktivno udejstvovati v slovenski politiki, nasprotno podprli jih bomo in jim pomagali pri uresničitvi našega skupnega cilja.

Čisto zares za konec pa bi želel vse zbrane opozoriti da je član MND, in KUD Paviljon Bogdan Kristofer Meško, poslovenil švicarsko ustavo in jo adaptiral tako, da bi bila primerna za naš prostor.